torek, marec 31, 2009

Univerze na YouTubu in o tem, kako iPod izboljša učni uspeh

Kljub splošno znanemu dejstvu, da je internet v sami osnovi namenjen pornografiji, se občasno na njem najde tudi kakšen dober priboljšek za "sivo tvar". O iTunes U sem že pisal (nekoliko več tudi malo kasneje), vendar bi najprej predstavil YouTube Edu. Kot pove že ime, gre za osrednje mesto, kjer so zbrani video posnetki različnih izobraževalnih ustanov. In bodite brez skrbi, med njimi so tudi prestižne z bršljanom obraščene starodavne univerze. YouTube je pripravil seznam univerz.

Video posnetkov je kar precej, med najbolj pogosto ogledanimi pa je Randy Pausch s svojim zadnjim predavanjem. Sicer pa je med najbolj priljubljenimi predavanji vseh časov sumljivo veliko takih, ki učijo igranje kitare. No, ja. Če vam je to prelahkotno, lahko še vedno prisluhnete predavanju o elektronski spektroskopiji.

Odkrito povedano bi lahko imela stran malo boljšo organizacijo - recimo po tematikah in čem podobnem. Sedaj lahko pregledujemo samo po številu ogledov in posameznih univerzah. Je pa res, da te klik na vsako univerzo pelje na njihov uradni kanal, kjer pa zadeve so nekoliko bolj razvrščene.

iTunes U zagotavlja boljši učni uspeh

Pred kratkim sem pisal o tem, kako fina zadeva je iTunes U. Na eni izmed ameriških univerz so naredili raziskavo, v kateri so ugotovili, da so študentje, ki so predavanja spremljali preko poddaj in tiskanih materialov na splošno dosegli boljše rezultate kot študentje, ki so se predavanj udeleževali osebno. Povprečje "virtualnih" študentov je bilo 71 točk od 100, "pravi" študentje pa so dosegli le 62 točk. Je pa res, da je razlika veljala samo za tiste študente, ki so si ob poslušanju poddaj delali zapiske. Če si jih niso, je bila njihova uspešnost enaka - le 62 točk.

Boljši rezultati so posledica tega, da lahko predavanja v digitialni obliki poslušaš znova, jih prevrtiš, če česa ne razumeš, ali pa pač ustaviš posnetek in greš iskat razlage po internetu.

Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.

Povezani zapisi
Moj iPod je lahko univerza
Alternative Amazonovemu Kindlu za iPhone/iPod Touch

ponedeljek, marec 30, 2009

Zakaj se prepiri začnejo preko elektronske pošte

Kot jezikoslovcu mi je bilo vedno zanimivo, kako malo komunikacije poteka z dejanskimi besedami. Torej - 55 odstotkov komunikacije je neverbalne, 38 komunikacije se prenese preko tona, oziroma načina govora, preostanek, pičlih 7 odstotkov, pa predstavljajo besede.

Video, ki so ga pripravili na Bnet, poljudno razloži te odstotke in kaj to pomeni. V osnovi opozorijo na zgoraj opisane odstotke in opozorijo, da je elektronska pošta res učinkovita za dejstva, ko pa pridemo do čustev pa je bolje, da zadeve skomuniciramo osebno ali pa vsaj po telefonu.

S tem nekako zaključujem teden elektronske pošte - prejšnji teden sem namreč en dan spustil zaradi pomanjkanja časa. Spodaj si lahko ogledate video in seveda vse pretekle zapise s področja elektronske pošte.



Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko. 


Povezani zapisi

Pot do praznega nabiralnika
Boljša uporaba Gmaila - 1. del
Boljša uporaba Gmaila - 2. del  
Razširitve za Firefox za elektronsko pošto
15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte

petek, marec 27, 2009

Pot do praznega nabiralnika

Teden elektronske pošte se počasi bliža koncu. Med samim pisanjem se mi je porodilo še precej dodatnih zamisli (nasveti za namizne odjemalce, pregled namiznih odjemalcev in podobno) toda dnevi imajo žal le toliko ur in bodo te zadeve zaenkrat ostale na seznamu stvari, o katerih bi bilo mogoče pisati.

Za zaključek bi rad opisal še način upravljanja elektronske pošte, ki ga (bolj ali manj uspešno) uporabljam sam. Zadeva ni nič novega in v sami osnovi temelji na konceptu Getting Things Done (GTD), o čemer sem sicer že nekaj malega pisal.

Osnovni koncept elektronske pošte v tem primeru je preprost - prazen nabiralnik. Poln nabiralnik pogosto pomeni, da se vse prepogosto zalotim, kako pregledujem sporočila za nazaj, poskušam ugotoviti, kaj z njimi, in podobno. Pristop GTD v nasprotju s tem pravi, da je potrebno pregledati sporočilo, se takoj odločiti, kaj pomeni in ga nato arhivirati ali pa odgovoriti nanj. Povedano na kratko, sporočilo ne velja za prebrano, dokler se niste odločili, kaj boste na podlagi njega naredili. Lahko gre za odgovor, pripravo dokumenta, telefonski klic ali karkoli drugega. Ko se enkrat odločite, ga preprosto arhivirate.

Seveda je potrebno za odgovor na nekatera sporočila več časa, ali pa potrebujete premislek. V tem primeru lahko ostane v nabiralniku, vendar je priporočljivo, da nanj odgovorite čim prej. Ohlapno pravilo pa pravi, da če za odgovor potrebujete manj kot dve minuti, to naredite takoj, drugače pa ga pustite v nabiralniku za kasneje.

Tak pristop zahteva tudi nekakšen način za zapisovanje stvari, ki jih morate narediti. Osebno uporabljam Remember the Milk, ki ima dve prednosti. Naloge lahko dodajaš preko elektronske pošte in dostopen je tudi na iPod Touchu.

Arhiviranje je pomemben del takega pristopa. V arhiv gre namreč več ali manj vse razen sporočil, ki vsebujejo določene stvari, za katere vem, da jih bom pogosto potreboval. Recimo, par datotek, ki jih uporabljam za pripravo različnih materialov. Za take imam posebno mapo, v kateri je le nakaj takih sporočil. Garantirano olajša pregledovanje in iskanje.

V današnjem svetu je pomembno še nekaj - izklop obvestil o prispeli pošti. Sploh namizni odjemalci radi kažejo sporočila, da je prispela pošta. Težava je v tem, da z vsakim takim obvestilom pogosto spustimo vse kar delamo in gremo brat sporočila. Ljudje pa smo taki, da v povprečju potrebujemo več kot 10 minut, da se vrnemo nazaj na prejšnjo nalogo. To pomeni, da smo zaradi brezveznega sporočila s Facebooka (SuperPoke ali kaj takega) izgubili ogromno časa.

Idealni cilj je torej popolnoma prazen nabiralnik. Osebno ne stremim k tej "popolnosti", ampak v nabiralniku puščam sporočila, na katera moram še odgovoriti. Predvsem zaradi tega, ker moj odgovor ponavadi vključuje še kakšen dokument ali drug material, za katerega rabim od nekaj ur do nekaj dni. Tako mi ni treba stalno brskati po arhivu, da bi lahko odgovoril z enako zadevo.

Mimogrede - z organizacijo pošte glede na pošiljatelje ali kaj drugega se ne ubadam. V preteklosti sem to poskusil večkrat in osebne izkušnje mi kažejo, da si tako bolj zakompliciram nabiralnik, kot bi bilo to v resnici potrebno.

To je več ali manj to, kar se tiče tedna elektronske pošte. Naslednji teden pa verjetno spet kakšna zanimiva spletna storitev ali pa mogoče kaj popolnoma drugega.


Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.


Povezani zapisi

Boljša uporaba Gmaila - 1. del
Boljša uporaba Gmaila - 2. del  
Razširitve za Firefox za elektronsko pošto
15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte
GTD za začetnike

sreda, marec 25, 2009

Razširitve za Firefox za elektronsko pošto

Zadnja dva zapisa sem posvetil Gmailu in možnostim ter dodatkom, ki jih nudi uporabnikom. Danes pa bomo nekaj pozornosti namenili drugemu ljubljencu tega bloga: Firefoxu. Rad bi predstavil nekaj razširitev, ki so povezane z elektronsko pošto.

1. Spletna pošta zahteva spletni brskalnik

Uporabniki spletne pošte večino časa preživimo v svojem odjemalcu za elektronsko pošto. Toda to obenem pomeni, da moramo, če želimo pogledati, ali je kaj prispelo v naš nabiralnik, naložiti spletno stran ponudnika storitve. To pogosto pomeni še vpisovanje uporabniškega imena ali gesla, če pa uporabljate več računov na različnih storitvah (ali celo na eni), potem imate sploh veliko dela.
Tistim, ki uporabljamo več storitev, je namenjena razširitev WebMail Notifier. Podpira več storitev, med katerimi so najbolj razširjene (Gmail, Yahoo! in Hotmail). Naprednejši uporabniki lahko vnesejo celo svojo prilagojeno prijavno skripto. Zadeva je popolnoma preprosta - vnesete svoja uporabniška imena in gesla, nato pa se v spodnjem desnem kotu  usede kuvertica, ki preverja vašo pošto na različnih storitvah. Ko prejmete pošto preprosto izberete pravi račun, kliknete in preberete pošto.

Uporabniki, ki so obsedeni z Gmailom in ničemer drugim je na voljo Gmail Notifier. Pregleduje lahko več računov na Gmailu, med katerimi so tudi tisti, ki uporabljajo lastno domeno. Jaz imam recimo trenutno registriranih 5 računov (zakaj, pa raje ne sprašujte).
2. Pošiljanje povezav z enim klikom


Včasih si želite komu poslati povezavo na stran, ki si jo ogledujete (recimo tole) in se vam zazdi, da je čisto preveč dela nalagati nov jeziček z Gmailom in kopirati povezavo. In prav imate. Email This! je razširitev ki v meni, ki vam je dostopen z desnim klikom na stran, namesti novo možnost za neposredno pošiljanje pošte. Podprte so tako spletne storitve (Gmail in Yahoo!) kot tudi namizni odjemalci.

3. Potegni in spusti tudi v spletni pošti

Med največjimi zamerami do spletne pošte je neroden vmesnik za dodajanje datotek sporočilom. Praviloma smo obsojeni na klik na gumb "Upload", nato pa preko majhnega okenca lovimo željeno datoteko. Pri namiznih odjemalcih je zadeva bistveno bolj preprosta - primemo datoteko v upravljavcu datotek in jo potegnemo na sporočilo in to je vse. Razširitev dragdropupload vam omogoča enako obnašanje tudi v spletnem brskalniku. Datoteko morate potegniti čez polje za vpis imena datoteke, v Gmailu pa je dovolj, da datoteko potegnete nad povezavo "Pripni datoteko". Razširitev seveda ni omejena na elektronsko pošto, ampak pri vseh obrazcih za prenos datotek.

Mimogrede - Gmail vam sedaj omogoča, da preko okna za izbiro datotek pri pripenjanju sedaj izberete več datotek. Preprosto pritisnite CTRL in izberite datoteke, ki jih želite pripeti.

4. Začasni naslov elektronske pošte

Vsi smo se že kdaj znašli v situaciji, kjer smo morali za dostop do te storitve ali onega dokumenta vpisati svoj elektronski naslov. Veliko nas ima ravno v ta namen ustvarjene posebne račune, ki lovijo tovrstna sporočila. 

Razširitev TrashMail.net vam pomaga pri varovanju vaših nabiralnikov. Z razširitvijo preprosto kliknete na obrazec in mu ukažete naj vnese lažni naslov. Nato določite na kateri naslov naj vam dostavi morebitno pošto. Zadeva deluje kakšen teden, nato pa se naslov izbriše, vi pa ste v tem času lahko že ugotovili, kako hudo vas bo nekdo spamal.

5. Boljši Gmail

Nekateri bi dejali, da to sploh ni mogoče, drugi pa niso nikdar zadovoljni. Priljubljen blog Lifehacker je pripravil razširitev, ki se imenuje Better Gmail. Doda nekaj zanimivosti, kot so
  • prikaz števila neprebranih sporočil v imenu jezička, v katerem je odprt Gmail
  • dodatne bližnjice
  • ikone priponk sporočilom kažejo vrsto datoteke (Word, Excel, PDF, ...)
  • skrije število sporočil v mapi z nezaželeno pošto

To je drugi zapis v tednu elektronske pošte. Ostali zapisi bodo na voljo v naslednjih dneh.  

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.


Povezani zapisi

Boljša uporaba Gmaila - 1. del
Boljša uporaba Gmaila - 2. del 
15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte

torek, marec 24, 2009

Boljša uporaba Gmaila - 2. del

Včeraj sem pisal o tem, kako Gmail lahko izkoristite bolje že v privzetem načinu. Danes pa bi rad nekaj vrstic namenil preizkusnim dodatkom, ki so na voljo v okviru možnosti Gmail Labs.

Gre za eksperimentalne možnosti, ki razširijo Gmail z bolj ali manj koristnimi novostmi. Kolikor sem lahko preveril so možnosti Labs na voljo samo pod pogojem, da uporabljate angleško različico vmesnika. Edina možnost, ki deluje tudi v drugih jezikih je možnost uporabe Gmaila brez povezave. Zato bom to možnost pokril prvo, ostale pa uporabljajte vsi, ki svojih uporabniških vmesnikov ne marate v rodnem jeziku :).

1. Gmail brez povezave

Mimo tega, da je Gmail spletna aplikacija ni mogoče iti. V praksi to pomeni, da brez povezave ni elektronske pošte. V zadnjih mesecih pa je Google omogočil tudi to, saj je predstavil Gmail brez povezave. Pod Nastavitve - jeziček Brez povezave lahko omogočite delovanje brez povezave. Najprej boste morali namestiti Google Gears, posebno programsko opremo za delovanje brez povezave, nato pa lahko izberete različne možnosti dostopa. Posebej pomembna je omejitev velikosti priponk, če ne želite napolniti diska z vsemi priponkami. Namestite lahko tudi povezavo na namizju, ki vam odpre Gmail v posebnem oknu in se obnaša kot običajna aplikacija.

2.Predogled večpredstavnih vsebin


Novost v zadnjem tednu so tudi naslednje možnosti:
  • YouTube previews in mail
  • Picasa previews in mail
  • Flickr previews in mail
Kadarkoli prejmete povezave na slike ali video posnetke iz teh storitev, vam Gmail samodejno prikaže vsebino. Izredno koristno za prihranek na času.

3. Naloge in koledar tudi v Gmailu

Svet elektronske pošte na namizju oblikujejo odjemalci Outlook, ki na enem mestu združujejo elektronsko pošto, koledarje in opravila ter stike. Gmail ima več kot očitno ambicije tudi na tem področju. Z dodatki lahko namreč v Gmailu dostopate tudi do teh podatkov. Namestiti morate le dodatke Tasks in Calendar. Tasks se pojavijo kot posebna povezava pod stiki, klik pa vam odpre posebno okence, v katerem lahko urejate svoja opravila. Poleg tega imate tudi na gumbu "More Actions" možnost, da elektronsko sporočilo postavite med naloge. Koledar počne točno to, kar pove ime - prikazuje vaše koledarje.



Upravljanje opravil je sicer precej osnovno, ampak za prvo silo je. Osebno uporabljam Remember the Milk, ampak ne dvomim, da bo komu dovolj tudi ta možnost.

4. Dodajanje prilagojenih pripomočkov

Ko že govorim o Remember the Milk. Če ga uporabljate, ga lahko preprosto dodate z možnostjo Add Any Gadget by URL, ki vam omogoča, da vpišete naslov prilagojenega pripomočka in ga vključite v svoj Gmail. Tako lahko dodate tudi upravljanje nalog preko Remember the Milk. Zelo kul.

5. Gmail je lahko bralec virov RSS

Če slučajno ne veste, vam Gmail čisto na vrhu nabiralnika prikazuje različne novice. Kaj vam bo prikazoval lahko izberete tudi sami. Preprosto obiščete naslednjo možnost: Nastavitve - jeziček Aktivna vsebina in v vnosno polje vnesete povezavo http://feeds2.feedburner.com/HapaxLegomena in že postane vsebina tega bloga med viri, ki jih lahko prebirate neposredno iz Gmaila. Po moje se splača :). Odkljukati morate še možnost Prikaži mojo aktivno vsebino nad mapo Prejeto. 




6. Trajne povezave na sporočila


Gmail nudi še en koristen sladkorček. Vsako sporočilo, iskanje in mapa (oznaka) imajo sedaj trajne povezave. Tako lahko med Hitre povezave na desni vključite povezavo na določena sporočila, do katerih pogosto dostopate in jih želite imeti na dosegu roke. Prav tako lahko drugim pošljete shranjeno iskanje ali kaj podobnega.

7. Preklic pošiljanja

Ne vem, kako pogosto se to dogaja drugim, ampak sam občasno pošljem elektronsko sporočilo še preden ga dokončam, oziroma pripnem priponko. Google je sedaj možnost preklica pošiljanja - ko pošljete sporočilo imate pet sekund časa, da ga prekličete s klikom na povezavo Undo Send.

To je drugi zapis v tednu elektronske pošte. Ostali zapisi bodo na voljo v naslednjih dneh.  

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.


Povezani zapisi

Boljša uporaba Gmaila - 1. del
15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte

ponedeljek, marec 23, 2009

Boljša uporaba Gmaila - 1. del

Kljub temu, da nam družabna omrežja in orodja ter številne druge tehnologije omogočajo učinkovito komunikacijo, elektronska pošta ostaja delovni konj komunikacije v digitalni dobi in nič ne kaže, da se bo to spremenilo zelo hitro. Zato ta teden posvečam tehnologiji, ki je luč sveta prvič ugledala leta 1961. Ja, pred 48 leti.

Prva dva članka v seriji sta namenjena Gmailu in njegovi boljši uporabi, saj gre za zmogljivo spletno pošto, ki je postavila nove mejnike na svojem področju in spodbudila konkurenco na trgu, ki sta mu vladala Yahoo! in Microsoft, ki sta ob tistem času ponujala neverjetne zmožnosti, kot so nekaj MB prostora za elektronsko pošto.

Pa začnimo.

1. Postavite Gmail v središče svoje elektronske pošte

Ena od glavnih prednosti je, da lahko Gmail pobira elektronsko pošto s kateregakoli računa, ki podpira dostop preko protokola POP3. To pomeni, da lahko v svojem nabiralniku združite elektronsko pošto z neomejenega števila računov. Gre za izredno koristno možnost, saj vam ni več potrebno odpirati različnih storitev, da bi pregledali svojo pošto. Pred kratkim je dostop POP3 vklopil tudi Windows Live Hotmail, tako da bo potrebno počakati samo še na Yahoo! Mail, ki tega zaenkrat še ne podpira.

Zadevo vklopite tako, da izberete Nastavitve - jeziček Računi. Nato pod možnostjo Nalaganje pošte iz drugih računov kliknete na Dodaj e-poštni račun. Nato sledite navodilom, za nastavitve pa je seveda treba pogledati pod posamezne nastavitve pri posameznih storitvah. Bodite pozorni na zahtevo po povezavi SSL, naslovu strežnika POP in vrata za dostop. 

2. Uporabljajte oznake

Oznake so med najbolj koristnimi možnostmi v Gmailu. Gre namreč za zamenjavo map v klasičnih odjemalcih za elektronsko pošto. Z oznakami lahko na hitro pregledate pošto, jo uredite in izbirate. Vsako od oznak lahko opremite tudi s posebno barvo in tako že z enim pogledom hitreje odkrijete svoja sporočila.

Kdaj uporabljati oznake? Nekaj zamisli:
  • Za urejanje pošte glede na podjetje iz katerega prihaja pošiljatelj
  • Za urejanje pošte glede na projekte
  • Za urejanje pošte glede na vsebino (reklama, dopis, dogodek)
  • Za urejanje pošte glede na dejanje - recimo, da odgovorite na določeno sporočilo in čakate na odgovor. V tem primeru sporočilo preprosto označite z oznako "Čakam" in konec tedna pregledate na katera sporočila še niste prejeli odgovora. 
Oznake pripenjate s klikom na gumb Oznake na vrhu nabiralnika. Vsakemu sporočilo, oziroma pogovoru lahko dodate več oznak, do map pa dostopate s klikom na ime oznake na levi strani nabiralnika.

3. Filtri vam lahko olajšajo življenje

Filtri pridejo lahko prav pri številnih nalogah. Z njimi lahko sporočila premaknete neposredno v arhivsko mapo, jih opremite z oznako ali pa posredujete na drug račun. Zelo prav pridejo ravno pri določanju oznak, če želite pošto razporediti v različne mape glede na pošiljatelja.

Filter ustvarite tako, da izberete Nastavitve - jeziček Filtri. Filter lahko ustvarite na podlagi pošiljatelja, prejemnika, zadeve ali vsebovanih besed. Na voljo vam je več možnosti, kot so samodejno arhiviranje, samodejno označevanje kot prebrano, uporaba zvezdice, uporaba oznake, posredovanje in brisanje.

4. Spletna aplikacija ne pomeni, da tipke ne delujejo

Spletne aplikacije se žal pogosto preveč zanašajo na uporabo miške. Gmail je nekoliko drugačen in podpira številne bližnjice na tipkovnici. Jih pa morate najprej vklopiti. Možnost je na voljo pod Nastavitve -jeziček Splošno - Bližnjice na tipkovnici. Med njimi so:

V nabiralniku:

c - Odpre novo sporočilo
j - Premik na starejši pogovor(trenutno izbrano sporočilo je označeno z majhno puščico). Enter odpre sporočilo.
k - Premik na novejši pogovor Enter odpre sporočilo.
e - Arhivira sporočilo
x - Izbere sporočilo, enako kot da bi kliknili na izbirno polje na skrajni levi sporočila
l - Odpre meni za dodajanje oznak
Shift + i - označi sporočilo kot prebrano in se premakne na naslednjega
* + a - Izbere vsa prikazana sporočila

Pri pisanju sporočila ga lahko pošljete s kombinacijo tipk Tab + Enter.

Celoten seznam bližnjic je na voljo na navodilih za Gmail.


5. Uporabite napredne možnosti iskanja

Gmail ima kar nekaj možnosti, ki vam omogočajo preprosto iskanje. Med operatorji, ki jih lahko uporabite so:

from: Prikaže sporočila od določenega pošiljatelja
to: Prikaže sporočila za določenega prejemnika
subject: rezultati ustrezajo tej zadevi
label: prikaže vsa sporočila z določeno oznako
is: unread prikaže samo neprebrana sporočila
after: išče po sporočilih, prejetih po določenem datumu
before: išče po sporočilih, prejetih pred določenim datumom

Operatorje lahko združujete. Recimo.

from: matija label: podjetje bo poiskal vsa sporočila, ki jih je poslal Matija in nosijo oznako "podjetje"
from: matija is: unread bo prikazal vsa sporočila, ki jih je poslal Matija in so ostala neprebrana.

6. Posvetite trenutek stikom

Gmail vsebuje še kar dobro orodje za upravljanje stikov. Med glavnimi prednostmi je vsaj po mojem mnenju samodejno izpolnjevanje, vendar si nekateri želijo bolj podrobnega nadzora in v zadnjih mesecih imajo na voljo več možnosti.

Pod možnostjo Stiki so prikazani vsi stiki, ki vam pošiljajo pošto ali ste jim vi poslali sporočila. Urejate jih lahko v skupine, kar vam olajša pošiljanje na večje število stikov (recimo Sodelavci, Družina, Sovražniki). Moji stiki predstavljajo skupino, v katero sami dodajate stike, skupina Vsi stiki pa vključujejo vse naslove, ki ste jim pošto poslali petkrat ali večkrat.

Na voljo imate tudi možnost združevanja stikov, če gre za isto osebo z več naslovi ali kaj podobnega. Stiki v Gmailu so verjetno ena najšibkejših možnosti v celotni spletni aplikaciji, so pa dovolj za prvo sile. Če boste potrebovali kaj zmogljivejšega pa se bo potrebno ozreti kam drugam.

To je prvi zapis v tednu elektronske pošte. Drugi zapisi bodo na voljo v naslednjih dneh. Jutri lahko pričakujete zapis o najkoristnejših dodatnih možnosti v Gmailu. 

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.


Povezani zapisi

15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte




petek, marec 20, 2009

The Hives - Hate to Say I Told You So

Prejšnji teden so v tej rubriki gostovali The Strokes in je torej skoraj nujno, da nadaljujemo z bendom, ki se prav tako začne z "The". Le da to pot ne gre za vzvišene, vsega naveličane rockerje iz New Yorka, ampak za lačne Švede, ki komaj čakajo, da nam s svojim direktnim in neumornim divjanjem dvignejo adrenalin.

Izbrani Hate to Say I Told You So je nekoliko bolj umirjen od povprečja njihovega opusa, toda to ne pomeni, da ima kaj manj energije. Neutrudno zaporedje akordov, že nekoliko pretirano poudarjanje vokala v ritem sekciji in histerični Pelle Almqvist, ki se dere, da bo počel, kar bo počel preprosto zato, ker si to tako želi. Odkrit humor morda ni njihova najbolj močna stran, toda prikrito muzanje jim ni tuje.

Pravzaprav se mi zdi, da so The Hives skoraj boljši, kadar se iz divjanja obrnejo v srednje hiter tempo. Prav s tem namenom dodajam še komad Diabolic Scheme, v katerem lahko najdemo enega najbolj navdahnjenih kričanj odkar je Black Francis posnel Tame.



Bonus - Diabolic Scheme



Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.


Povezani zapisi
The Strokes - Reptilia
NOFX - Don't Call Me White
The Pains of Being Pure at Heart - Young Adult Friction

V Google Earth na voljo prve slike, posnete s satelitom GeoEye-1

Ne vem, koliko vas je jeseni lano zasledilo novico, da je Google izstrelil svoj prvi satelit. No, pravzaprav ga ni izstrelil Google, ampak podjetje GeoEye, ponudnik geoprostorskih podatkov. Ima pa satelit GeoEye-1 nalepljen Googlov logotip, podjetje pa ima ekskluzivne pravice do podatkov, ki jih bo satelit posnel.

Sliši se precej dolgočasno, ampak zares ni. Satelit je namreč komercialni satelit z najvišjo ločljivostjo in Googlov cilj je dobrote satelitskih posnetkov v visoki ločljivosti pripeljati tudi v Google Earth. Te dni so najavili, da so prvič vključene slike, posnete z novim satelitom. Seveda so izbrali najbolj privlačne lokacije, ki prikazujejo, kaj naj bi nove slike pomenile.

Pa si poglejmo, kakšen je videti košček iz Aleksandrije in kako se loči od ostalih posnetkov, ki g obkrožajo.

 
Vidite lahko pravokotnik nekoliko bolj živih barv kot okolica. Če gremo korak bliže, vidimo, da so slike dejansko boljše kakovosti: 
 
In še korak bliže: 
Ločljivost je izredna in barve so čudovite. Če bo Google dejansko zagotovil slike v tej ločljivosti za cel svet, potem bosta Google Earth in Google Maps postavila nove standarde na svojem področju. Googlovci so prijazno pripravili datoteko KML, v kateri so naštete vse lokacije v novi ločljivosti.

Še opera v Sidneyu in palma iz Dubaja.

 
  
Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga.

Povezani zapisi
Do kam bi segla eksplozija atomske bombe v Ljubljani
Google Earth pridobil oceane
Antični Rim v 3D v Google Earth


četrtek, marec 19, 2009

Interni blog v malem podjetju

Blogi so kljub naraščajoči priljubljenosti Facebooka, Twitterja in drugih oblik komunikacije, še vedno izredno priljubljeni. Svoje mesto so našli tako v zasebni sferi kot tudi v podjetjih, prevsem z vidika trženja ali oglaševanja. Osebno pa so me blogi fascinirali tudi kot način objavljanja - preprosto in učinkovito osveževanje najrazličnejših vsebin.

Zato sem pred kratkim, ko se mi je ponudila priložnost, v podjetju zagnal majhen interni blog. Kar nekaj časa sem razmišljal, kako bi lahko v poslovanje podjetja z 11 ljudmi vpeljal nekakšno družabno orodje, ki bi omogočalo učinkovito izmenjavo in skupno rabo znanja. Odločil sem se, da bi bil blog najboljši ravno za ta namen. Uporabljamo sicer tudi nekaj drugih orodij za osrednje shranjevanje dokumentov in Exchange za pošto vendar mi nobeno od njih ni bilo dovolj učinkovito.

Moje oko se je v množici različnih rešitev ustavilo na Tumblrju. Zadevo uporabljam osebno za občasne objave slik in nekaterih drugih vsebin in navdušila me je njegova preprostost in prijaznost do uporabnika. Za vnos vsebine imajo uporabniki namreč na voljo dve možnosti - ali zapis ustvarijo preko nadzorne plošče ali pa si namestijo zaznamek, s katerim lahko z enim samim klikom objavijo katerokoli vsebino s strani na blogu.

Prednosti Tumblrja je več:

  • Rešitev je gostovana in ne zahteva nobenega vzdrževanja
  • Možno je ustvariti blog za zaprto skupino, do katere lahko dostopajo le uporabniki z elektronskim naslovom, ki je bil povabljen k sodelovanju
  • Uporaba in objavljanje je izredno preprosto
Priprave so bile zaradi tega izredno preproste. S sodelavcem sva pripravila kratka navodila za uporabo in poslala vabila. Pri tem obstaja le ena manjša napaka celotnega sistema. Vsak uporabnik mora ob prijavi ustvariti svoj račun in v okviru njega ustvariti tudi svoj blog. Sicer s tem ni nič narobe, ampak vseeno gre za manjšo nevšečnost, saj moraš posebej pojasnevati, čemu je to namenjeno.

Cilji in pravila igre

Cilj pri uvedbi projekta je bil preprost. Zagnati orodje za preprosto izmenjavo dnevnih informacij, povezanih s službo. Delujemo namreč na področju storitev odnosov z javnostmi, kar pomeni, da se področje stalno spreminja in krasno je, če lahko določene informacije, na katere naletiš pri dnevnem delu, deliš z drugimi zaposlenimi. Gre predvsem za najnovejše raziskave o medijih, oglaševalcih in potrošnikih, predstavitve novih orodij in koncpetov ter pristopov, s katerimi lahko uspešneje opravljamo svoje delo. Na blogu se objavljajo tudi informacije, ki se tičejo vseh zaposlenih, kot so informacije o izobraževanjih, ki so na voljo.

Ena glavnih skrbi je bila tudi pogostnost objavljanja. Na eni strani nisem želel odpreti mrtvega bloga, ki ne bi bil stalno osvežen, kar pomeni, da ga nihče ne bi uporabljal. Po drugi strani si nihče ne želi, da bi se ljudje ukvarjali samo še s tem, kaj bodo objavili. Zaradi tega smo že zelo zgodaj sprejeli odločitev, da sodelovanje na blogu ne bo nikakor vezano na stimulacijo ali plačilo. Ker sem prizadeven, sem za stalno osveževanje vsebin določil samega sebe. Kljub temu pa rezultati po prvem mesecu uporabe kažejo, da ljudje radi objavljajo prispevke.

Že zelo hitro se je pokazala potreba po "Fun Friday". V petek se spodbuja objavo smešnih ali drugače izredno zanimivih fotografij ali video posnetkov. Osebno se mi zdi, da tako vsi uporabniki še nekoliko raje pogledamo na blog.

Rezultati in pot naprej

Prvi rezultati so spodbudni. Povratne informacije sodelavcev mi kažejo, da so z orodjem zadovoljni in se jim zdi koristno. Informacije so stalno osvežene in koristne ter dejansko predstavljajo dodano vrednost za vse uporabnike.


Za naprej razmišljam predvsem, kako bi lahko uporabil še kakšno drugo družabno tehnologijo. Predvsem mi diši wiki, za katerega pa moram še ugotoviti, za kaj bi ga bilo najbolje uporabiti in kako. Bomo videli.

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga.

Povezani zapisi
 

Kdo zares potrebuje korporativne bloge? 

torek, marec 17, 2009

Novi formati oglasov ne bodo rešili težav založnikov

Ta teden sem zasledil novico, da je zveza spletnih založnikov prišla na bistro novo zamisel - novi formati oglasov. Ti naj bi sprožili renesanso oglaševanja na spletu, spodbudili ustvarjalnost in bolje zadovoljili oglaševalce. Novi oglasi prinašajo celo revolucijo - večji so.

Tako je, rešitve predstavljajo večji oglasi. Gre za tri nove formate: Fixed Panel (336 x 860 točk), XXL Box (468 x 648 točk) in Pushdown (970 x 418). Značilnost prvega je, da se premika skupaj z vašim branjem strani in stalno odžira zgornji del strani. XXL Box je mogoče listati, Pushdown pa se najprej prikaže, nato pa zloži nazaj na zgornji del strani. Prvi bo podoben zoprnemu oglasu na Financah, ki vam stalno odžira četrt zaslona.

Očitno so založniki prepričani, da oglasi na spletu ne delujejo zato, ker so premajhni. Toda, če bi bilo to res, potem bi bili najučinkovitejši tisti oglasi, ki se ti prikažejo še preden si ogledaš določeno stran - podobno kot reklama na televiziji. Toda, koliko nas ob teh oglasih ne prične takoj besno iskati povezave za preskok oglasa? Žal oglaševalci in založniki še vedno živijo v dobi ti. "ujetih gledalcev", torej pasivnih potrošnikov, ki morajo sedeti pred televizorjem ali pred spletno stranjo in pogledati oglas, če želijo še naprej gledati ali brati določeno vsebino.

Will it Blend?

Toda oglasi ne delujejo. Uporabniki jih ne želimo - preklopimo kanal, namestimo AdBlock ali pa se zatečemo k sumljivim virom, da dobimo željene vsebine brez oglasov. To ne pomeni, da oglaševanje samo po sebi ne deluje, pomeni pa, da večji oglasi ne bodo rešili ničesar.

Oglasi, ki delujejo v tem trenutku so iskalni oglasi, ki so ciljani na aktivne potrošnike, ki dejansko iščejo izdelek in torej potrebujejo oglas. V skladu s tem so naložbe v oglase, povezane z iskanjem, čedalje večje. In seveda denarja za oglase na ogled je čedalje manj.

Drugi način oglaševanja, ki deluje, je viralno oglaševanje. Gre sicer za neoprijemljivo in skrajno nezanesljivo obliko oglaševanja, ki pa je lahko izredno učinkovita. Žal vse preveč podjetij meni, da gre pri viralnem oglaševanju za "smešne" video posnetke, ki tako ali drugače vključujejo razsuvanje tega ali onega izdelka. Heh. Will it Blend je to poglavje bolj ali manj zaključil.

To pa ne pomeni, da je oglaševanje mrtvo - preprosto bo zahtevalo več ustvarjalnosti in drugačne pristope. za številne od njih danes še ni jasno, kakšni bodo, vendar povečevanje velikosti oglasov na ogled ni odgovor.

Velikost ni pomembna - ali pač?


Oglaševanje je v krizi, prav tako pa založniki. Oboji se ozirajo k najbolj očitni rešitvi - povečati količino in vsiljivost oglasov ter računati na ujeto občinstvo. Toda s tem se oboji odpirajo novim grožnjam. Na spletu ujetega občinstva praktično ni - enako kakovostna ali vsaj primerljiva vsebina je običajno le korak stran. Vse, kar dosežejo s temi koraki je jeza uporabnikov, ki morajo za nalaganje novice v dolžini 1500 znakov naložiti še na tone nepotrebnih oglasov, skript in piškotkov. AdBlock je pred kratkim analiziral nalaganje nekaterih strani in ugotovil, da ob nalaganju strani naložimo tudi po 450 kB podatkov. Za primer - stran s priljubljenim stripom Dilbert je brez oglasov velika 2 MB. Z oglasi v Firefoxu pobere 9 MB pomnilnika. Res prijazno do uporabnika.

Vse to kaže na to, da spletne strani številnih založnikov obremenjujejo uporabnika z MB nepotrebnih podatkov. Vse to z namenom, da jim postrežejo z oglasi, ki jih v resnici nočejo videti. Še huje. Založniki se na vsak način trudijo, da bi prodali več oglasov, obenem pa zmanjšujejo sredstva za novinarje in vsebine. Končni rezultat je na stotine ponudnikov vsebin, na katerih se povsod nahajajo iste vsebine, prekopirane od istih tiskovnih agencij in opremljene z velikimi nadležnimi oglasi.

Prebuditi se morajo oboji - oglaševalci in založniki. Oglaševalci morajo spoznati, da večji oglasi ne bodo rešili ničesar, če ne bodo njihovi oglasi resnično učinkoviti in ne bodo naslavljali potreb bralcev. Založniki se morajo zavedeti, da je edina njihova vrednost v skupnosti uporabnikov. Če bodo lahko ustvarili to skupnost, ugotovili, kaj si želijo in jih nato povezali z oglaševalci, potem bodo uspešni. V nasprotnem primeru pa bodo postali ena tistih preziranja vrednih domen, ki namesto vsebine gostuje le oglase.

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga.

Povezani zapisi:  
Na Finance.si izginila vsa vsebina

Zaupanje v medije upada

ponedeljek, marec 16, 2009

Foxmarks poskrbi za zaznamke v brskalniku

Ljudje z več računalniki se pri svojem delu zatekamo k najrazličnejšim zvijačam. Pošiljanje datotek po elektronski pošti, žongliranje s ključki USB in uporaba takih ali drugačnih spletnih storitev so na dnevnem redu vseh, ki imajo več računalnikov - vsaj na mojem dnevnem redu.

Foxmarks je namenjen olajšanju vsaj enega dela te težave. Gre namreč za razširitev za Firefox, ki omogoča spletno varnostno kopiranje zaznamkov iz brskalnika ter sinhronizacijo med različnimi računalniki. Stvar deluje zelo preprosto. Namestite razširitev, ustvarite račun na njihovem spletnem mestu in nato ustvarite varnostno kopijo zaznamkov na spletu. Ko pridete domov, preprosto namestite razširitev še na drugi računalnik in si prenesete vse zaznamke na računalnik.


Spletni vmesnik Foxmarks

Razširitev Foxmarks prinaša kar nekaj prednosti:

  • Vsi zaznamki so sinhronizirani med obema brskalnikoma, ki jih uporabljate. 
  • Do zaznamkov imate dostop tudi, ko niste za nobenim od računalnikov, saj so dostopni preko spleta
  • Izdelano imate varnostno kopijo zaznamkov, kar je odlično, kadar kupite nov računalnik ali na novo namestite operacijski sistem. 
  • Zaznamke lahko v formatu RSS delite z drugimi
  • Na voljo imate mobilni dostop
Najboljše pri vsem je, da je razširitev praktično nevidna, ko jo enkrat namestite. Preprosto ustvarjate nove zaznamke in jih uporabljate kjerkoli že ste.
  
Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga.

Povezani zapisi

Izbrane najboljše razširitve za Firefox
PicLens za nov pogled na splet

petek, marec 13, 2009

The Strokes - Reptilia

The Strokes so bili ena najbolj "hyped" alternativnih skupin zadnjih let. Mediji so jih napihnili v nove Rolling Stones in drugi prihod Velvet Underground. Nedvomno The Strokes niso nič od tega, vendar pa prav tako brez dvoma odličen rockovski band.

Reptilia je izbrana iz preprostega razloga - je prva skladba The Strokes, ki mi je šla resnično v uho. Začetek skladbe je sveta preproščina, pravzaprav vaja v minimalizmu, ki pa se kmalu razvije v rockovski komad, ki vleče. Pri tem gredo glavne zasluge predvsem kitarskim linijam, ki prehajajo od melodične do histerične ob zaključku pesmi. Prav tako Julian Casablancas s svojim hripavim glasom izdaja ravno pravo noto čustev, da vse skupaj ni le mehanična vaja najnovejšega zaporedja akordov, kot smo jih vajeni od številnih rockovskih zvezd in ustvarjalcev.

Reptilia ima tudi enega tistih glasbenih trenutkov, za katere bi osebno rekel, da so "za umret". Trenutek se začne ob 1:13 in gre za odličen most med refrenom in ostalim delom skladbe. Kitara, ki se ji pridruži še bas skupaj potegneta skladbo naprej. Res odlično izvedeno.




Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.


Povezani zapisi

NOFX - Don't Call me White

The Pains of Being Pure at Heart - Young Adult Friction
Franz Ferdinand - Tonight

četrtek, marec 12, 2009

Alternative Amazonovemu Kindlu za iPod/iPhone

Ta zapis je informativen le na pol. Drugo polovico namreč sestavlja pritoževanje čez Amazon, oziroma njegove dobavitelje. Najprej pritoževanje. Ta teden je Amazon predstavil bralec Kindle za iPoda Touch ali iPhone. Super - lahko si kupim kakšno knjigo v e-obliki. Če že Kindla ne morem kupiti od njih, bom izkoristil vsaj to. No, ne bom, ker Kindle ni dostopen v slovenski štacuni iTunes z aplikacijami. Lahko si kupim milijardo nekoristnih iger, ampak Kindla pa ne morem namestiti.

To je sploh Amazonov odnos, ki je resnično čudaški. Ne morem kupti Kindla, lahko pa kupim knjige v fizični obliki. Prav tako s slovensko kartico ne moreš kupiti MP3-jev, kljub temu, da lahko kupiš CD-je v fizični obliki. Oziroma - prvi dan si lahko kupil, nato pa so ugotovili, da nočejo več mojega denarja. Sicer je iTunes glede tega enak - glasbe pač ne moreš kupiti s slovensko kartico.

Stanza in eReader priskočita na pomoč

Sedaj pa k informativnemu delu - pomanjkanje Kindla me je namreč prepričalo, da sem se lotil iskanja alternative. Obstajata vsaj dve aplikacija, ki sta nam na voljo - Stanza in eReader.

Stanza je nekoliko bolj vsestranska saj predstavlja vhodno točko v več tisoč različnih virov za knjige, revije in časopise. Naložite lahko svoje obstoječe e-knjige ali pa jih prenesete iz vgrajene spletne trgovine. Velika večina knjig prihaja iz najrazličnejših virov, ki zbirajo knjige v javni domeni. Komercialno dostopne knjige predstavljajo le majhen del celotne ponudbe. Še uradna spletna stran Stanze.



eReader je nekoliko drugačna pošast. Predstavlja namreč iPod/iPhone vmesnik za spletno trgovino z e-knjigami eReader. Ko ustvarite svoj račun lahko preko spleta preprosto kupite knjige in jih naložite na svoj iPod. Aplikacija omogoča iskanje po besedilu, označevanje delov besedila in dodajanje opomb ter iskanje definicij besed. Prvi vtis je izredno pozitiven, čeprav moraš ob prenosu knjige na iPod svoj račun potrditi z vpisovanjem številke kreditne kartice, kar je rahlo nadležno. Še uradna stran.



Zaradi svoje jeze na Amazon sem kar takoj kupil eno knjigo. Zadeva me je stala 20 USD, ampak moram priznati, da si jih zasluži vsak, ki predstavlja konkurenco sedaj že rahlo zoprnemu Amazonu.

Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.

Povezani zapisi
Moj iPod je lahko univerza

sreda, marec 11, 2009

Google TipJar, LiveSlices, Readability in pisanje za splet

Par stvari se mi že nekaj dni valja po brskalniku in bi jih samo na hitro predstavil.

Google TipJar

Nekateri storitev Google Moderator že poznate (kolikor vem, jo uporablja tudi e-demokracija za svoj projekt spraševanja ministrov). Sedaj so ustvarili posebno stran, ki temelji na tej tehnologiji in nosi ime TipJar. V osnovi gre za osnoven sistem glasovanja in podajanja predlogov glede tega, kako lahko privarčujete. Veliko predlogov je bolj "kmečka pamet" sorte, ampak ideja vseeno ni slaba.


LiveSlices

Internet Explorer 8 še ni uradno dokončan, kljub temu pa se določene stvari zanj že dogajajo. Med najpomembnejšimi novostmi, ki jih prinaša novi spletni brskalnik iz Redmonda, so spletni izrezki, strokovno imenovani Web Slices.

V osnovi gre za dinamične zaznamke, ki so vezani na izbrane storitve. Izrezek je tako lahko namenjen prikazovanjo osvežitev stanj vaših prijateljev s Facebooka ali kaj podobnega. Osnovna zamisel je, da ti za ogled določenih dinamičnih informacij ni treba odpirati novega okna ali jezička, ampak samo klikneš na gumb na orodni vrstici in ti prikaže informacije, kijih potrebuješ.

LiveSlices je spletna stran, na kateri je zbranih nekaj posebej razvitih izrezkov, med katerimi so nekateri kar zanimivi. Recimo Gmail, Twitter objave in fotografije s Flickra, ki nosijo oznako "zanimivo". Če uporabljate IE8, vam zna zadeva koristiti.

Readability

Readability je majhna in preprosta zadeva, ki naj bi vam olajšala branje spletnih strani. Gre za gumb, ki ga potegnete na orodno vrstico in kliknete nanj, ko pridete na stran, ki bi jo radi prebrali. Klik odstrani vse, kar ni besedilo - slike, robove, oglase. Zanimiv pristop, ki pa žal ne deluje na vseh straneh.

Plinky

Bedasto ime za zanimivo storitev. Če nimate zamisli, o čem bi pisali v svojem blogu je Plinky kot nalašč za vas. Vsak dan vam servira temo, kot je "You've been invited on a talk show to explain your job to the hosts. What would you say you do on a daily basis?" ali pa "What words do you hate?". Če želite lahko tudi sodelujete na strani in vpišete svoj odgovor na dnevno vprašanje.  

Pisanje za splet 

Jakob Nielsen je guru na področju uporabnosti spletnih strani, velespoštovan možak in še vse drugo, kar se običajno uporablja, da se ga opiše. Prejšnji teden je objavil stvar, ki bolj zanima mene, ki so mi CSS, gumbi, tabele in HTML bolj španska vas. Pisal je namreč o tem, kako uspešno pisati za splet.

Osebno so mi bili najbolj všeč naslednji nasveti:

  • Predvidevajte, da bodo vaše informacije uporabljene izven konteksta, saj se lahko vaša vsebina znajde v drugačnem kontekstu ali pa bralec preprosto ne prebere celega članka. 
  • Vsebino ustvarjajte z mofularnim pristopom, kjer naj vsak kos besedila naslavlja le eno zamisel. 
  • Uporabljajte specifičen jezik. Generične besede je namreč mogoče hitreje narobe razumeti ali pa spregledati.

Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.

Moj iPod je lahko univerza

Od vseh tehnoloških igrač, ki sem si jih kupil v zadnjih letih, moram reči, da je Applov iPod nedvomno najboljši nakup. Toda kakšen mesec ali dva po nakupu sem ugotovil, da sem se glasbe že naposlušal in da bi mogoče lahko z njim počel še kaj drugega. Odpravil sem se na iTunes in prva stvar, ki je pritegnila mojo pozornost - glede na to, da Slovenci načeloma ne moremo v trgovini kupiti nič, saj naš denar smrdi - je bil imenik poddaj (podcastov). O poddajah, ki jih poslušam, na tem mestu ne bi preveč razpredal, naj samo povem, da sem naročen na okoli dvajset različnih in da definitivno priporočam večino stvari, ki jih producira radio NPR.

Danes bi raje spregovoril o področju iTunes in iPodov, za katerega se mi zdi, da ga pozna relativno malo ljudi. Gre za iTunes University, na kratko iTunes U. Gre za poseben oddelek trgovine iTunes, na katerem se nahajajo različni materiali, ki jih prispevajo najrazličnejše univerze. Popoln seznam univerz lahko najdete s klikom na to povezavo, naj omenim samo nekaj najbolj znanih, ki so prispevale svoje materiale: Carnegie Mellon University, MIT, Open University, Stanford, Berkeley in Yale.

Predavanja pokrivajo najrazličnejša področja, od matematike in naravoslovnih znanosti do družbenih ved, jezika, poslovanja ter izobraževanja. Določena predavanja so pripravljena posebej za splet, spet druga so le posneta predavanja, kjer lahko včasih pogrešate, da ne sedite v predavalnici. Spet drugje so vam na voljo kratki video posnetki ali avdio zapisi, ki vas uvedejo v določeno področje.

In še nekaj - kolikor vem, je vse na voljo brezplačno. Torej, z iTunes U pridobite dostop do predavanj z univerz, ki praviloma stanejo ogromno. Res je, da samo s poslušanjem iPoda ne morete dobiti njihove diplome, lahko pa še vedno poglobite svoje znanje ali razširite svoja obzorja.

V zadnjem letu in pol sem tako preposlušal številna predavanja in moram reči, da so številna med njimi vrhunska, najbolj pa so mi v spominu ostali naslednji posnetki:

12 bizantinskih cesarjev je odličen pregled zgodovine vzhodnega rimskega cesarstva, ki ga je lastnoročno pripravil srednješolski profesor in z njim zaslovel do te mere, da je dobil pogodbo za knjigo.

Historical Jesus je odličen pogled na mite in resnice v življenju Jezusa. In ne, ne gre za nekakšno religiozno propagando, ampak preprosto za izredno zanimiva predavanja.

Uvod v podjetništvo, ki ga je pripravil profesor univerze Carnegie Mellon.

Uvod v statistiko, s kje drugje kot s prestižnega Berkeleyja.

To je le za okus, saj se vsebine dodajajo izredno redno. Prav tako se stalno priključujejo novi ponudniki vsebin. Če ste uporabnik iPoda (ali druge zadeve, ki vam omogoča preprosto nalaganje poddaj), vam toplo priporočam, da obiščete univerzo iTunes in svojega iPoda uporabite še za kaj drugega, kot samo za glasbo.

Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.

torek, marec 10, 2009

Grooveshark za glasbo na zahtevo

Vsi redni bralci tega bloga veste, da rad poslušam glasbo. Več ali manj večino dneva, ko se ne pogovarjam z ljudmi, na ušesih tičijo slušalke v katerih se vrti odlična glasba. Vsaj po mojem mnenju :). Danes je glasbo po svojem okusu bistveno laže poslušati kot včasih - poleg MP3-jev na predvajalnikih in diskih imamo na voljo tudi najrazličnejše spletne radie, kot je Last.fm, ki ti na podlagi tvojih želja sestavi radio.

Toda včasih naključno izbrana glasba ni dovolj. Sediš, recimo, v službi in si zaželiš Temple of Love od Sisters of Mercy. Ker sicer nisem ravno navdušenec nad njimi jih na disku prenosnika nimam, še manj pa na iPodu. Ampak v tem trenutku bi se resnično usedel na dušo.

V takem primeru ti pride na pomoč Grooveshark, spletna storitev verjetno dvomljive legalnosti, ki pa je vseeno vrhunska. Deluje zelo preprosto - vpišete naslov skladbe ali izvajalca, Grooveshark pa ga poskusi poiskati na spletu. Storitev namreč preiskuje spletne strani in išče MP3-je ter vam jih nato predvaja.



Grooveshark sicer ni edina tovrstna storitev - poznam vsaj še Songza (ki so prenehali indeksirati Youtube video posnetke in ne dovoljujejo več embedov na spletne strani), Favtape (zadnjih nekaj tednov ne deluje najbolje, oziroma ne sploh) ter Seeqpod (izredno podoben, ampak najde manj glasbe). Grooveshark izstopa z izredno široko zbirko skladb - niti en od ostalih iskalnikov mi recimo ni našel niti približno toliko skladb od Alice Donut in Cop Shoot Cop, kar je moj osebni preizkus marginalnosti :).

Storitev je precej inteligentna - rezultate namreč lahko urejate po albumih, izvajalcih, žanrih in predvajalnih seznamih, na katerih se nahajajo. Iz skladb lahko ustvarite osebne predvajalne sezname ali pa skladbe označite kot priljubljene. Omogočajo tudi embeddanje skladb na bloge in druge spletne strani. Grooveshark je izredno vsestranski in ko končno ugotoviš, kako uporabljati vmesnik, ki je res nekoliko neroden, ti hitro priraste k srcu.

Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.

Povezani  zapisi


Konkurenca Pandori in Last.fm
Naredite kompilacijo najljubših pesmi

ponedeljek, marec 09, 2009

Če poslušaš rap si bedak

In sedaj po tem nepotrebno podžigalnem naslovu - for something completely different. V glavnem, študent z univerze Caltech je vzel seznam univerz in povprečne rezultate SAT s teh univerz. Če slučajno ne veste - SAT pomeni Scholastic Aptitude Test in predstavlja nekakšne vrste maturo v ZDA. Ko je zbral te podatke je pregledal Facebook strani teh študentov in katero glasbo so navedli kot najljubšo. Rezultati so seveda zanimivi.



Izkazalo se je namreč, da študenti s fakultet z najnižjimi rezultati SAT najraje poslušajo glasbo, kot je Lil' Wayne, Beyonce, T.I. in Ludacris. Rap/Hip hop na splošno se nista uvrstila ravno visoko. Kaj torej poslušajo pametni študentje, torej tisti, ki obiskujejo fakultete z visokimi povprečnimi rezultati SAT? Beethovna, za začetek. Radiohead prav tako niso slabi. Sufjan Stevens, Counting Crows in U2? Lepo vas prosim.

Meni ljubi bendi sodijo nekje vmes - Modest Mouse, Nirvana, Death Cab for Cutie, The Shins. Seveda pa ti rezultati ne pomenijo veliko, saj so le zanimiv pogled na glasbene okuse in določeno spremenljivko. To nikakor ne pomeni, da neumni ljudje radi poslušajo rap, tako da komentarji o tem verjetno niso potrebni.




Fant je sicer enako naredil tudi za knjige. Med knjigami za pametne so se tako znašli Lolita, 100 let samote in Catch-22, ki je, mimogrede, tudi ena mojih najljubših knjig, če se smem pohvalit. Ne manjka seveda niti Zločin in kazen. Za manj pametne so Biblija, Fahrenheit 451 (?) in Barva škrlata. Zanimivo je tudi, da Viharni vrh na lestvici močno zaostaja za Prevzetnostjo in pristranostjo, čeprav je prva po mojem skromnem mnenju bistveno bolj kompleksna, čeprav krajša, Morda pa zaradi tega?

Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.

Povezani zapisi:

Kateri del telesa najpogosteje omenjajo v hip hopu?
Prevzetnost, pristranost, zombiji in še šest tednov zime
O prebranih knjigah lažemo, da bi impresionirali

četrtek, marec 05, 2009

Večigralski Quake brezplačno v vašem brskalniku

Quake, če slučajno ne veste, je legendarna prvoosebna streljačina, ki je predvsem v prvih par iteracijah pomembno premikala meje na področju računalniških iger, predvsem s tehnološkega vidika. Govorim predvsem o tridimenzionalni grafiki in uporabi poligonov za razliko od klasičnih pikslov, ki so bili uporabljani prej. Sicer nisem bil nikoli ravno strašen oboževalec, sem pa kar nekaj od iger v seriji preizkusil.



id Software, studio, ki stoji za franšizo, se je odločil, da bo izdelal različico igre, ki jo bo mogoče igrati v spletnem brskalniku in jo poimenoval Quake Live. Obiščete spletno stran, si ustvarite račun, prenesete nekaj malega programske opreme in se priklopite na igro. Najprej morate opraviti kratek preizkus, kjer pokažete v kako napredno skupino igralcev sodite, nato pa lahko preprosto vskočite v eno od številnih iger, ki se odvijajo. Na voljo so vam različne oblike klasičnih večigralskih scenarijev - Capture the Flag, Deathmatch itd.

Sama zadeva dejansko deluje kar spodobno. Niti ni preveč obremenjujoča za računalnik, seveda pa to pomeni, da teče v ločljivostih od 640 x 480 do 1024 x 768. Lahko jo igrate tudi v celozaslonskem načinu ali pa neposredno v brskalniku. Grafika ni ravno spektakularna, ni pa niti pretirano slaba. Spopadi so tipični - hitri, brutalni in če ne veš, kaj počneš, si večino časa mrtev. Tako jaz, na primer, ki nimam posebnih izkušenj, naberem največ pet ubojev na tekmo.

Pod črto -  Quake Live je zanimiv eksperiment, ki ga odlikuje predvsem to, da je brezplačen. Ni vam potrebno ne plačevati naročnine in ne kupiti igre, da bi jo lahko igrali. Obenem je tudi prav prijeten način za zapravit kakšne pol ure. Seveda pod pogojem, da so prvoosebne streljačine nekaj, kar vam je všeč.

Sedaj pa hitro "fragat" :).

Še par zaslonskih slik, da vidite, kako zgleda vhodna stran za izbiro iger ter sama igra.

 
 

sreda, marec 04, 2009

Hapax Legomena in še več sedaj tudi na Twittru

Hm, Twitter ... Moram priznati, da na prvi pogled nisem videl posebne koristi v Twittru. Načeloma ne maram komunicirati veliko stvari o sebi ali svojem početju. Nič nimam proti temu, vendar mi osebno tak pristop ni blizu.

Toda kot samooklicanem navdušencu nad tehnologijo mi zadeva ni dala miru. Govora o njej je ogromno, vsi pišejo o njej, vedno več ljudi ga uporablja. Torej je Twitter ostal na radarju, obenem pa se je na leto starem računu nabiral prah. Tako sem se pred kratkim usedel in malo razmislil, ali je Twitter nekaj, kar lahko uporabim.

Po tehtnem razmisleku sem ugotovil, da je odgovor pritrdilen. Seveda pa za tem stoji več razlogov, ki bodo, oziroma že, narekujejo moj način uporabe storitve. Torej - prvi način uporabe je Twittanje linkov na moj blog, ko se pojavijo novi zapisi. Razlog za to je preprost - želim si, da bi blog bralo čim več ljudi, obenem pa se zavedam, da so viri RSS tehnologija, ki marsikomu ni domača. Povedano drugače - Twitter je lahko samo še en dodaten način za spremljanje mojega bloga za ljudi, ki jim Google Reader ni prvi jeziček v brskalniku.

Drugi razlog je moj blog na Tumblrju. Pri svoji dnevni uporabi spleta naletim na številne stvari, ki pa tako ali drugače ne sodijo na moj blog. Morda zaradi vsebine, morda zaradi oblike. Kakorkoli že, Tumblr blog je zamišljen kot tok zavesti najboljših stvari, ki jih najdem na internetu. In Tumblr lahko integriram na Twitter, kar pomeni, da se vsebina samodejno osveži brez mojega posredovanja. Na ta način je Twitter lahko integracija dveh sicer ločenih storitev za vse, ki bi si to želeli spremljati. 

Naj na tem mestu naredim še kratko samopromocijo svojega Tumblrja, oziroma člankov, objavljenih v zadnjem času:

Formula, ki je povzročila finančno krizo
Stara optična iluzija - nov pogled
LEGO - najbolj kul vizitka, ever
Španska vas - kateri jeziki so nerazumljivi za različne narode

Kot vidite gre za zbirko zanimivih videov, člankov, slik in drugih zadev brez posebnih komentarjev in razmišljanj. Zakaj Tumblr in ne direktno Twitter? Stvar osebne preference. Tumblr mi je s svojim oblikovanjem in formo bolj všeč, nudi možnost vključevanja multimedijskih vsebin, povrh vsega pa te ne omejuje z znaki. Česar pri Twittru zaradi svoje dolgoveznosti ne maram. Je pa Twitter po drugi strani zanimiv za čisto dvosmerno komunikacijo, ko želi kdo pokomentirati kakšno objavo, torej namesto komentarjev.

Torej - Twitter bo namenjen vsem, ki si želijo spremljati oba bloga v enem ličnem in privlačnem paketu. Če ne uporabljate RSS-a potem se vam splača naročiti. Število Twittov je relativno majhno - kolikor gledam zgodovino, več od treh na dan ni za pričakovati, kar ni pretirana obremenitev.

Without much further ado - Moj Twitter profil.


Seveda pa se lahko še vedno naročite na RSS tega bloga ali pa Tumblrjev RSS. Viri niso skrajšani, nimajo oglasov in vedno zanimivi :).

torek, marec 03, 2009

NOFX - Don't Call Me White

Kljub temu, da ljubitelji glasbe izredno uživamo v tem, da odkrijemo nekaj novega in svežega, je glasba pomembna tudi z drugega, bolj nostalgičnega vidika. Govorim o glasbi, s katero si pred leti živel in dihal, nato pa so jo nadomestili drugi, bolj sveži zvoki. In nato nastopi trenutek, ko po več letih zaslišiš eno od starih skladb, ki te dobesedno teleportira v drug čas.

NOFX, legendarni kalifornijski pankerji, so že eden izmed takih bendov. V srednji šoli brez njih preprosto ni šlo in album Punk in Drublic je bil del vsakega spodobnega repertoarja. Naj kot zanimivost povem, da si album lastim tako v CD obliki kot tudi na vinilki. Ja, tako dolgo nazaj je bilo, da smo vrteli še črne plošče in jih praskali z iglami na poceni gramofonih.

V glavnem, NOFX, so med najbolj vidnimi predstavniki kalifornijskega punka, ki se je koncentriral okoli založbe Epitaph in vključeval bande, kot so bili Bad Religion, Pennywise, Rancid, Down by Law in številne druge. So pa NOFX od te družbe izstopali predvsem po svoji zabavnosti, saj se za razliko od velike večine ostalih bandov v tej druščini niso jemali pretirano resno. Ne nazadnje govorimo o bendu, ki je napisal skladbo o tem, kakšno sranje so srede in sobote, ko se morajo tuširat.

Izbrani komad Don't Call Me White bo za vse poznavalce skupine morda malo preveč "na prvo žogo". Vendar po drugi strani pooseblja njihovo glasbo. Vključuje namreč skoraj vse njihove najpomembnejše elemente - metalsko našpičene kitare, ritem sekcijo v divjem galopu, speven refren, melodične "backing" vokale in seveda obvezni most pred zadnjim refrenom. Manjkajo sicer kakšni "fake" jamajški vložki in trobenta, ki so prav tako njihova zaščitna znamka. Prav tako besedilo morda ni tako strašno zabavno, kot je oi-jevski "The Brews", ampak NOFX so na Punk in Drublic verjetno dosegli najvišjo stopnjo v svoji karieri - ne le, da so do popolnosti izpilili svoj stil, tudi njihova uigranost je v celoti dosegla vrhunec ravno na tem albumu. In če ne verjamete, da se fantje radi šalijo, malo podrobneje poglejte naslov albuma :).




Mimogrede, če bi radi še več glasbe, sledi par linkov na nekaj slovenskih glasbenih blogov.

Harmonic Generator
Noč na zemlji
Luka V.

Pa še nekaj mojih starejših povezav

The Pains of Being Pure at Heart - Young Adult Friction
Franz Ferdinand - Tonight

ponedeljek, marec 02, 2009

Do kam bi segla eksplozija atomske bombe v Ljubljani

Google Maps je koristno orodje - še posebej če ne živiš v Sloveniji. Lani mi je v ZDA prišel izredno prav pri lociranju Starbucksov in podobnih zadev :). Lahko pa je tudi izredno zabaven. Nekdo ga je namreč uporabil, da je z njim simuliral termalno škodo, ki bi jo povzročile različne atomske bombe kjerkoli na svetu. Preprosto vpišete mesto, ki ga želite zbrisati s planeta, izberete vrsto bombe in pritisnete gumb, priročno označen z "Nuke It!"

Rezultat je prikaz škode. Če bi recimo na Ljubljano vrgli bombo "Little Boy", torej enako, kot je padla na Hirošimo, bi bila škoda naslednja:

 
Medcelinska kitajska bomba DF-31, bi svoje delo opravila bistveno bolj učinkovito. Kar je razumljivo - moč hirošimske bombe je bila borih 15 kiloton, medtem ko se DF-31 ponaša s 140 kilotonami. Poglejmo. 
 
Kitajci bi torej izbrisali več ali manj vse znotraj obvoznice, moje rodno mesto Vrhnika pa bi se izognilo najhujšemu. Za konec te simfonije uničenja še na hitro o tem, kaj bi se zgodilo, če bi na našo prestolnica padla ruska "Tsar bomba", najmočnejša jedrska bomba vseh časov z rušilno močjo 50 megaton. Mimogrede, načrtovana moč je bila 100 megaton, ampak so se premislili, da bi omilili posledice sevanja. 
 
No, tukaj tudi Vrhnika kaj dosti nima veliko možnosti za preživetje. Mimogrede na strani lahko preverite tudi, kakšna bi bila škoda v primeru udarca asteroida.