sreda, februar 28, 2007

Tudi Monitor prešel na registracijo

Ena od stvari, ki mi je bila všeč na računalniški reviji Monitor je bila, da na svoji spletni strani niso težili z registracijami. Sedaj se je to spremenilo, saj so uvedli nujno registracijo za dostop do vseh vsebin, vključno z novicami, kar mi gre še posebej v nos. Nikoli ne bom razumel, zakaj mediji vztrajajo z zaklepanjem tovrstnih vsebin. Nenazadnje ima novica vrednost samo kratkoročno, torej nekaj dni. Čez tri dni postane bolj ali manj neuporabna. In s tem, ko je zaklenjena, se njena vrednost še dodatno zmanjša, saj se večini uporabnikov ne dvigne, da bi se registrirali, da bi jo pogledali. To pomeni, da je dolgoročno ta novica popolnoma nekoristna.

Poleg tega Monitor za registrirane uporabnike razen dostopa do vsebin ne nudi ničesar. Če bi bili glede registriranih uporabnikov resni, bi recimo omogočili shranjevanje člankov ali novic ali pa kaj drugega, zaradi česar bi se splačalo naročiti. Spletni časopis The Register vam recimo omogoča, da se preko vira RSS naročite na ključne besede. Recimo, ko berete članek o Windows Visti, se lahko preko RSS naročite na vse naslednje članke, ki vsebujejo besedi Windows Vista. Prijazno in koristno. In seveda brez registracije. Ker očitno ni nujno potrebna.

Razumem, da se Monitor sprašuje, kako naj izkoristi spletno stran in obenem prepreči, da bi ljudje prenehali kupovati časopis. Toda brezvezna registracija, ki ne služi ničemur, razen temu, da odvrača bralce, se mi zdi za medij precej slaba izbira. Načeloma bi pričakoval, da bi si želeli več, namesto manj bralcev. Toda Monitorju očitno ni ravno v interesu, da bi izboljšal in povečal svoj vpliv.

ponedeljek, februar 26, 2007

Sadna obdelava virov RSS

RSS je pri meni majhna obsedenost. Kul se mi zdi vse, kar mi omogoča, da se igram s to tehnologijo. Tako sem se zadnjič navduševal nad Yahoo! Pipes, danes pa me je pritegnila storitev xFruits.

Gre za izredno zanimivo zadevo, ki omogoča, da z viri RSS počnemo kar nekaj stvari, za katere si ne bi mislil, da jih je mogoče početi. Kaj nam torej omogoča?
  • Združevanje več virov RSS v enega
  • Objavo vira RSS v obliki spletne strani
  • Objavo virov RSS za branje na mobilnih telefonih
  • Ustvarjanje virov RSS preko elektronske pošte, kjer na naslov pošljemo mail in nam ustvari nov zapis v viru RSS, ki ga potem lahko predelamo preko gornjih možnosti
  • Predelavo virov RSS v datoteke PDF
  • Pošiljanje osveženih novic v viru RSS na naslov elektronske pošte
  • Oblikovanje datotek OPML
S takimi možnostmi, se odpirajo številni novi načini uporabe. Če ne želite ustvarjati spletne strani, lahko preprosto ustvarite vir RSS samo z elektronsko pošto in omogočite vsem, da se naročijo nanj. Če se ne želijo naročiti, lahko še vedno ustvarite samo spletno stran. Tudi možnost za PDF mi je simpatična, saj lahko zadevo priložite kakšnemu dokumentu in ostane statična, brez sprememb. Prav tako je priročna možnost, da sami ustvarite svoj OPML, saj večina bralcev podpira le izvoz skupnega seznama vseh virov na katere ste naročeni. Sedaj lahko prijateljem pripravite predpripravljene skupke virov RSS.

xfruits.jpg

Povezani zapisi:

Zabava z Yahoojevimi cevmi

petek, februar 23, 2007

Blogorama - nov slovenski agregator

Pregledovanje statistike obiskov je vedno zanimivo, ker ugotoviš, kje se pojavljaš in lahko odkriješ kakšno zanimivost. Tako sem v zadnjem času opazil, da so začeli kapljati tudi obiski iz Blogorame, projekta, ki je bil najavljen že pred časom.

Blogorama je, vsaj na prvi pogled, podobna Sloblogom in Si.blogs, dvema že obstoječima agregatorjema. Zbira vire RSS z različnih blogov in jih prikaže na enem mestu. Poleg tega omogoča tudi ocenjevanje posameznih blogov in zapisov ter vodi seznam najbolje obiskanih blogov.

Blogoramo gre pohvaliti predvsem za oblikovanje, ki je všečno in zelo, zelo "Splet 2.0". Ko kliknete na informacije o blogu se vam s skripto Lightbox odprejo informacije, kar je videti "kul".

Zanimivo je tudi iskanje, ki ne išče le po slovenskih blogih, temveč tudi po tujih, kar mi je osebno všeč, verjetno pa bi bilo smiselno, da bi bila vključena tudi možnost za omejitev samo na slovenske bloge, ki je nisem opazil.

Blogorama je (v skladu z vsemi pravili Spleta 2.0) v preizkusni različici. Zaradi tega verjetno lahko pričakujemo nadaljnji razvoj, saj v sedanji fazi še ne nudi veliko stvari, ki bi jo bistveno razlikovale od Sloblogov in Si.blogs. Osebno se mi zdi, da so Sloblogi s svojimi možnostmi zaenkrat še najbolj napredna storitev, ker združujejo tako možnosti imenika kot osnovnega bralnika RSS. Osebno ga za naročanje na slovenske bloge uporabljam tudi sam, ki sem precej zahteven glede bralnikov.

Toda po drugi strani je Blogorama videti kot zanimiv projekt s svetlo prihodnostjo. Fuzija slovenskih in tujih blogov mi je všeč, saj je izbor tujih blogov dober.

Še obstranski pomislek. V tem trenutku je vrednost agregatorjev predvsem v blogih, ki so na njih zbrani. Bolj obsežna zbirka in podrobnejše informacije na nek način predstavljajo konkurenčno prednost. Vprašanje je, kaj lahko agregatorji naredijo, da ohranijo stalno pozornost obiskovalcev, saj v tem trenutku lahko agregator zamenjaš brez težav. Naslednji koraki morajo biti torej usmerjeni v ustvarjanje zvestobe in dodatnih možnosti, zaradi katerih se bodo obiskovalci stalno vračali.

četrtek, februar 22, 2007

Zanimive izjave računalniškega soseda

Precej redno spremljam kaj pišejo slovenski mediji in vsake toliko časa naletim na kakšne cvetke, ki res nimajo primere. Tako sem na spletni strani Računalniških novic naletel na novico z naslovom Windows Vista se je slabo odrezal na testih. Ker me je zanimalo na kakšnih testih se je slabo odrezal moj novi operacijski sistem, sem si seveda novico pobliže ogledal. Gre za članek, ki citira strokovnjake računalniškega podjetja Sosed, katerega spletno stran sem kasneje tudi obiskal. Na svoji spletni strani imajo poseben del, namenjen novinarjem, kjer se nahaja obvestilo za medije, ki je bilo več ali manj popolnoma prekopirano v novico Računalniških novic.

V sporočilu se nahaja kar nekaj zanimivosti, najbolj zanimivi pa sta se mi zdeli naslednji:

"Na testih enega izmed vodilnih proizvajalcev varnostnih programov, je zaščito novega Windows Defenderja prebilo kar 84 % virusov, vključno s 15 najpogostejšimi oblikami teh zahrbtnih programčkov", so še povedali pri SOSED-u.
Drugi del pa je bil še bolj zanimiv:
"Na tisoče ton starih monitorjev, grafičnih kartic in celih računalnikov vsebuje ogromno škodljivih snovi", zatrjujejo v podjetju, zato predlagajo, da uporabniki s spremembami počakajo vsaj nekaj mesecev, saj bi prevelik naval na nove naprave lahko predstavljal resno nevarnost okolju.

V prvem delu gre za raziskavo podjetja Webroots, ki (mimogrede) tudi samo nudi zaščito pred vohunsko programsko opremo. Sosedu se ni zdelo vredno, da bi navedel vir svoje izjave in so se raje skrili za "vodilnim proizvajalcem varnostnih programov". Raziskava je potekala tako, da je Webroots sam izbral programe, ki jih je bilo potrebno odkriti. Zaradi tega ni nič čudnega, da je njihov izdelek blestel, medtem ko konkurenca pač ne.

Toda na tej točki zamerim predvsem mediju. Vem, da Računalniške novice niso ravno zaupanja vreden medij, toda malo več napora pa bi vseeno pričakoval. Tako kot zadeva stoji zdaj, je vse skupaj bolj govorica kot karkoli drugega. Žalostno je, da novice ljudje dejansko berejo, čeprav so v veliki meri samo kopiranje PR-a.

Drugi izsek, ki sem ga izpostavil pa je naravnost bizaren. Zakaj točno bo ekološka škoda kaj manjša čez kakšen mesec? Vem, sicer iz kje te izjave prihajajo, toda ta časovna omejitev? Če bo določeno število ljudi zamenjalo opremo, jo bodo pač zamenjali. Kakšno vlogo tukaj igra čas pri ekološkem vplivu novega operacijskega sistema, ne vem.

sobota, februar 17, 2007

Zabava z Yahoojevimi cevmi

Po mojem mnenju je Yahoo! izredno podcenjeno podjetje. Res je, da svojih najbolj kul stvari (Flickr, Del.icio.us) ne znajo izkoristiti, tako kot bi bilo treba, vendar vsake toliko časa predstavijo stvari, ki so resnično kul. In med temi stvarmi je tudi Yahoo! Pipes.

Gre za spletno orodje v katerem lahko zbirate in urejate vire RSS, jih filtrirate, združujete in spreminjate, ter na koncu pošljete vsemu svetu. Ime je zadeva dobila iz svet Unix, kjer se "cevi" uporablja kot sopomenka za posredovanje različnih informacij med majhnimi aplikacijami, dejanje pa označuje znak |.

Sliši se komplicirano, čeprav v resnici ni. Tipičen primer uporabe je recimo naslednji: zanima nas, kaj glavni slovenski mediji pišejo o Janezih. Zberemo vire RSS z vseh spletnih strani in jih pošljemo skozi filter, ki v vsebini virov išče besedico Janez. Nato vse skupaj še razvrstimo po datumu in že smo na konju.

Samo za oris, kako Yahoo! Pipes delujejo, predstavljam mali sprehod po možnostih, ki so vam na voljo. Mimogrede, zadeva je izredno preprosta za uporabo, glede na to, da jo lahko uporabljam tudi jaz, ki nisem ravno nek programer.

Vmesnik Pipes je približno tak:

YahooPipes1.jpg

Na levi strani zaslona imate na voljo različne module, kjer lahko izbirate vire, izbirate različne filtre in podobno. Za vse stvari še nisem ugotovil, kaj natančno počenjajo, toda če vam bo stvar zanimiva se boste že potrudili. V prvem koraku naše aplikacije bomo zbrali vire. To storimo tako, da pod Sources kliknemo na modul Fetch in ga potegnemo na ploščo. Nato dodamo naslove URL virov RSS tistih strani, ki jih želimo združiti. Izbral sem STA, Delo, Dnevnik in Večer. Vire RSS pač zberemo na posameznih straneh.

YahooPipes2.jpg

Ko vnesemo vire, je zadeva nekakšno taka, kot na zgornji sliki. S tem smo zbrali vse informacije iz teh štirih virov v en sam vir informacij. Če izberete modul z viri lahko spodaj na strani pogledate, kaj se v na novo nastalem viru nahaja.

YahooPipes3.jpg

Kot vidimo, imamo sedaj zbrane vse najnovejše novice s teh strani. Sedaj moramo dodati naslednji modul. Na levi strani pod Operators poiščemo modul Filter in ga potegnemo na ploščo. Kliknemo na modro piko na vrhu modula s filtrom in ga povežemo z modro piko na modulu z viri informacij.

YahooPipes4.jpg

Nato v filtru določimo, da želimo prikazati samo tiste vnose, ki vsebujejo ime "Janez". da bi to dosegli, je potrebno okno nastaviti enako kot na sliki.

YahooPipes5.jpg

Kot vidite, sem med pravila nastavil "description". V tem primeru sem imel srečo, da vsi viri RSS, vključeni v poizvedbo vključujejo to polje. Nekateri viri uporabljajo druga imena za polje z vsebino, kar nekoliko oteži filtriranje, saj morate pregledati vsak vir posebej, da bi ugotovilo pod kakšnim imenom se skriva vsebina, ki jo želimo filtrirati.

Vse kar moramo narediti sedaj je, da modul filtra povežemo enako kot smo to naredili zgoraj.

YahooPipes6.jpg

To je končni rezultat našega kratkega pohoda po tem, kaj Pipes zmorejo. Sicer se zavedam, da že obstajajo storitve, ki omogočajo točno tako filtriranje, toda Pipes vam nudi še veliko več. Sedaj lahko vključite analizo vsebine za dobljene vire in nato te ključne besede uporabite za iskanje fotografij v Flickru, ki jih nato vključite v nov vir RSS. Možnosti je ogromno.

Sedaj smo zaključili in kliknemo na gumb Pipe Preview, ki nam pokaže novo cev in nam omogoči, da se nanjo naročimo. Sedaj lahko spremljamo vse novice, ki vključujejo besedo "Janez".

Google sedaj poroča število bralcev preko RSS

Feedurner je genialno orodje, ki vam omogoča, da spremljate število naročnikov na svoje vire RSS. Za ljudi, ki so naročeni na vaš RSS, lahko vidite, kakšen odjemalec uporabljajo in kako pogosto kliknejo na vaše zapise.

V preteklosti pa je pri tem nastajala manjša težava. V kolikor je bil na vaš RSS naročen nekdo preko Google Readerja ali celo personalizirane osnovne strani, niste mogli videti, koliko jih je. Google je namreč poročal le en zadetek, saj je pobral vaš RSS in ga nato posredoval naprej.

No, sedaj so začeli poročati dejansko število naročnikov in vesel sem, ko sem kar naenkrat dobil 16 novih naročnikov, ki v preteklosti niso bili vidni. Sicer sem imel stalno občutek, da relativno veliko ljudi bere moj blog preko Googlovih storitev, vendar je vseeno lepo videti malo bolj natančne podatke.

Sedaj je Google Reader postal najbol uporabljan bralec, sledi mu Bloglines, za katerim sta Newshutch in Netvibes.

Spletna storitev za preglednice

Nikakor nisem navdušenec nad Excelom. Kakorkoli že obrnem, skoraj nikoli ne najdem razloga, da bi ga uporabljal. Večinoma ga namreč vidim uporabljenega tam, kjer bi bilo bolj smiselno uporabiti druge aplikacije, predvsem podatkovne zbirke. In prav nič ne pomaga, da Microsoft v Excel stalno dodaja nove možnosti, ki ga naredijo bolj podobnega Accessu.

Toda zdi se mi, da veliko ljudi uporablja Excel v različne namene in dejstvo je, da so ravno preglednice ljudem na splošno zelo koristne. V zadnjih dneh je tako veliko pozornosti na spletu pritegnila spletna storitev Editgrid, ki posnema funkcionalnosti običajnih namiznih aplikacij, kot sta Excel ali pa OpenOffice Calc.


Capture.jpg

Editgrid je relativno zvesta kopija namiznih aplikacij. To pomeni, da imate na voljo tako osnovne funkcije kot tudi orodja za izdelavo grafov in urejanje podatkov. Tudi uporabniški vmesnik je soroden namiznim aplikacijam. Glede na to, da o preglednicah ne vem ravno veliko, bi rekel, da najbolj zahtevnih uporabnikov ne bo zadovoljila, ima pa nekaj prijaznih sladkorčkov. Med njimi je recimo to, da za vsak graf dobite permalink, ki ga lahko objavite na blogu. Ko spremenite nabor podatkov bo spremembe odražal tudi graf na vašem blogu.

















Preglednice na Editgridu lahko naredite javne in svojim sodelavcem ali prijateljem omogočite, da jih uporabljajo. Podobno lahko pripravite tudi predlogo in jo naredite javno ter tako vesoljnemu svetu omogočite, da uporablja vašo preglednico za izračun tedenske porabe.

Prav tako lahko preglednico prilepite neposredno na blog in dovolite vesoljnemu svtu, da jo ureja:



Seveda imate na voljo tudi popolno zgodovino sprememb in urejanj, kar vam omogoča, da vedno razveljavite spremembe, ki so jih naredili vaši uporabniki. Podatke lahko shranjujete v številnih formatih, ki vključuje Office Excel, PDF, CSV, XML in druge.

Editgrid se mi zdi pod črto izredno zanimiva rešitev za uporabnike z osnovnimi potrebami, ki ne želijo naprednih možnosti, ki jih nudijo namizne aplikacije. Poleg tega bi rekel, da ga lahko koristno uporabijo vsi, ki želijo skupaj sodelovati pri nastanku ene preglednice ali pa zbirati podatke večjega števila ljudi.

Mimogrede, če bo kakšen bolj napreden uporabnik preizkušal tole zadevo, lahko javi svoj pogled na zadevo v komentarjih.

sreda, februar 07, 2007

Google Docs dodal preverjanje črkovanja v slovenščini

Google Docs & Spreadsheets, če slučajno ne veste, je spletni urejevalnik besedila in preglednic. Seveda za resne uporabnike ne bo ravno nadomestil Worda ali emacsa, je pa lahko včasih prav koristna zadeva.

V zadnjem času so dodali dve zanimivi novosti. Prva je, da lahko v Docs & Spreadsheets odprete .doc (Wordove) datoteke, ki jih prejmete po elektronski pošti v Gmail. Krasna zadeva, če hočete samo na hitro pogledati datoteko, ne da bi jo morali prenašati na disk in potem odpirati v Wordu.
Druga novost je čisto sveža. Google Docs je dodal preverjanje črkovanja v 18 novih jezikih in sedaj podpira tudi slovenščino. Sedaj se sicer ne spomnim, ali je Firefox, ki od različice 2.0 podpira črkovanje obrazcev, deloval tudi v Docs & Spreadsheets, toda novost bo vsekakor dobrodošla za vse uporabnike Internet Explorerja, ki te možnosti nimate.

Kar je res sladko, je predvsem izobilje jezikov, ki jih običajno v Wordu običajni uporabniki nimamo. Tako lahko sedaj pišete v francoščini, nemščini, finščini in številnih drugih jezikih in Google Docs & Spreadsheets vam bo pomagal popraviti napake.

Še nekaj. Pojavljajo se govorice, da naj bi Google predstavil tudi orodje za izdelavo predstavitev v stilu PowerPointa. Bomo videli, kaj se bo izcimilo iz tega.

Konkurenca Pandori in Last.fm

V času, še preden smo imeli MP3-je, pekače CD-jev in širokopasovne povezave z internetom, smo imeli ljubitelji glasbe zanimivo nalogo. Za svoje prijatelje, družino in znance smo ustvarjali kompilacije glasbe, za katero smo menili, da bi jim bila lahko všeč.

Ustvarjanje kompilacije je umetnost. Izbirati moraš občutke, ritme, sloge in še marsikaj drugega. Dovra kompilacija poslušalca navduši. Slaba kompilacija ga odvrne. Toda s pojavom novih tehnologij je umetnost kompilacije bolj ali manj izginila. Na kaseti si imel prostora za nekaj deset pesmi, na CD pa jih lahko shraniš več kot 100. Še huje je postalo s pojavom iPodov in DVD pekačev. Sedaj je pač bolj preprosto, da na iPod ali DVD namečeš cele albume in potem sčasoma počasi izluščiš najljubše komade.

Toda nova glasbena spletna storitev koncept kompilacije oživlja. Gre za Finetune, ki predstavlja neposredno konkurenco Pandori in Last.fm.

Storitev Finetune združuje dva pristopa: samodejna priporočila in priporočila drugih uporabnikov. V praksi je to videti tako, da najprej vpišete ime izvajalca, ki bi ga želeli poslušati. Sistem vam prične predvajati naključno izbrano skladbo tega izvajalca, obenem pa vam o njem izpiše kratko biografijo, najbolj priljubljene skladbe in celotno diskografijo.

Takšen je videti osnovni vmesnik za predvajanje glasbe in preskakovanje med skladbami. Oblikovanje je sodobno in odzivno.

finteune_1.png

Kliknete na vsak album in si ogledate skladbe, ki so na njih. Sistem vam po zaključku prve pesmi samodejno predvaja podobne izvajalce. Če tako izberete, recimo Interpol, vam bo sistem poiskal Franz Ferdinand, Bloc Party in podobne. Moj prvi vtis po celodnevnem poslušanju je bil dober, saj sistem izredno dobro zazna vaš okus, istočasno pa vas lahko vsake toliko časa preseneti in usmeri v čisto drugo smer. Kar je vedno dobro.

Toda Finetunes dodaja še en trik. Kot sem omenil, si lahko ogledate vse skladbe določenega izvajalca. Toda, kar je še bolje, iz njih lahko ustvarjate sezname, ki so dostopni drugim uporabnikom. Tako vam sistem prične predvajati "Evil" skupine Interpol, vi pa na seznam dodate skladbo "Obstacle". Nato vam sistem ponudi Franz Ferdinand in skladbo "Jacqueline", ki jo prav tako lahko z enim samim klikom dodate na svoj seznam.

finetune_2.png

Kolikor vem, glede števila seznamov, ki jih boste sestavili ni omejitev, obstajajo pa omejitve za posamezne sezname. Na njem je lahko največ 45 skladb in od tega so lahko samo 3 od istega izvajalca. Poleg tega lastnih seznamov ne morete poslušati sami, temveč jih lahko poslušajo samo drugi uporabniki. Žal gre pri tem za umetne omejitve, ki jih postavlja glasbena industrija - omejitev poslušanja lastnih seznamov je zoprna, medtem ko je omejitev na 45 skladb v bistvu pozitivna, saj uporabnike prisili, da čim bolje izberejo svoje skladbe.

finetune_3.png

Storitev ima še par sladkorčkov. Ko naletite na skupino, ki vam je všeč, se lahko razglasite za oboževalca ali pa pogledate profile drugih oboževalcev skupine in njihove sezname skladb. Skupinam lahko dodajate oznake, kot so "punk", "noise", "grunge" ali kaj drugega. Tudi iskanje je na voljo in iščete lahko po skladbah, izvajalcih, seznamih in uporabnikih.

finetune_4.png

Ustvarjalci storitve so pripravili tudi posebne sezname, daljše od 45 skladb, ki se imenujejo postaje in so urejene tematsko. Tako imamo najboljšo glasbo iz devetdesetih, najboljšo alternativno glasbo, najbolj priljubljene pop skladbe in podobno.

Finetune je prijetna osvežitev na trgu storitev za odkrivanje in izmenjavo glasbe. S kombinacijo zmogljivega pogona za priporočanje glasbe in možnostjo ustvarjanja seznamov, mi je hitro prirasla k srcu in jo toplo priporočam.

Mimogrede, v tem dnevu preizkušanja sem pripravil tudi svoj seznam najljubših in redkih skladb, ki so mi všeč. Če vam je všeč srednje alternativen rock v stilu Interpol s primesmi punka, si jo kar oglejte.

Povezani zapisi:

Pandora ima rada družbo
Pandora hitro meša

ponedeljek, februar 05, 2007

Oglaševalci in njihovi križi

Danes sem mimogrede obiskal spletni portal Marketing Magazina in naletel na naslednji naslov novice: Ni slabih agencij, so le slabi naročniki. V nadaljevanju novice lahko preberemo, da bodo v Franciji agencije preko spletne ankete ocenjevale svoje naročnike in ocenjevale, kako jih ovirajo pri njihovi ustvarjalnosti. Samo, da ji sami pravijo "kreativnost".

Gre za prispevek, ki zgovorno priča o največjih težavah oglaševalske industrije. Še huje, ravno tak odnos bo oglaševalski industriji v svetu, kjer se obstoječe stanje moči premika, naredil veliko sivih las. In tu govorim o sivih laseh od temena pa do čela.

Kot prvo, če moraš za svoj neuspeh kriviti svoje naročnike, potem je verjetno čas, da pričneš iskati drugo zaposlitev. Morda preprosto vse te agencije preprosto niso najbolje predstavile vrednosti svojega dela? Nenazadnje podjetja v oglaševanje vlagajo svoj denar in ga ne nameravajo kar dati oglaševalskim agencijam. Nenazadnje, če punce ne morem prepričati, da nujno potrebujem PS3 in 150-cm plazmatski zaslon, je to moja težava. Če bi ji znal predstaviti, da se to splača in da je v njenem interesu, da naslednjih 12 mesecev grizljava samo suho skorjico, bi te stvari lahko imel. Tako pa verjetno investicija res ni najbolj smiselna.

Druga postavka krivde naročnikov je še bolj smešna. Če naročnik nekaj zahteva, potem moraš to narediti, čeprav ti je zoprno in se ti zdi, da pri tem ne uresničuješ svoje "kreativnosti". To je nekako tako, kot da bi bilo zidarju pod častjo, da ti naredi hišo, ker ni po njegovem okusu. Včasih pač "nemaš prava na glasanje". Kolikor vem, ima stranka še vedno zmeraj prav.

Tak pristop je tipičen za oglaševalsko industrijo, ki se jemlje preveč resno. Gre za industrijo, kjer se po dolgem in počez podeljujejo nagrade, vendar ne za najbolj uspešno akcijo, ki je ustvarila največ prodaje, temveč za akcije, ki so najbolj "kreativne". Tak poslovni model ne more biti dolgoročno uspešen, še posebej zato, ker gnojilo za ustvarjalnost predstavlja denar podjetij, ki želijo rezultate.

In tega se zavedajo tudi agencije. Zaradi tega lahko zadnje čase ogromno slišimo o "viralnem oglaševanju". Na kratko, gre za oglaševanje, ki se širi samo od sebe. Posnameš na primer zanimiv, zabaven ali odbit video posnetek, ga vržeš na YouTube in potem glasuješ, prepričuješ ostale uporabnike in se na splošno trudiš, da video postane tiste vrste uspešnica, ki si jo ljudje med seboj posredujejo po elektronski pošti.

Vse lepo in prav, toda težava leži nekje drugje. Posnel si video, ki je zabaven, zanimiv in je ljudem všeč. Toda ljudem je všeč video, ne izdelek, ki ga oglas oglašuje. Sicer si dvignil raven zavedanja o tvojem izdelku, toda sama viralnost oglaševanja nikakor ne zagotavlja dobre prodaje.

Viralno oglaševanje je v bistvu sprevržena zamisel viralnega trženja, kjer (če poenostavim) gre za to, da narediš dober izdelek in nato uporabiš ljudi, ki jim je tvoj izdelek všeč za širjenje dobrega glasu o njem. Ljudem, ki širijo viralne oglasne, so všeč oglasi in ne izdelek. Oglaševalskim agencijam je to seveda všeč, ker potrjuje njihovo predstavo o njihovi ustvarjalnosti.

Viralno oglaševanje temelji na enem konceptu: "Naredimo kul video, ki si ga bodo ljudje posredovali med seboj." Viralno trženje pomeni: "Naredimo kul izdelek in nato ljudem omogočimo, da ga bodo hvalili drugim." Velika razlika.

In sedaj k temi, ki je dejansko osrednja za ta blog. Zadnjič sem pisal o medijih in priložnostih, ki se jim odpirajo kot ustvarjalcem vsebine. Te priložnosti seveda veljajo za vse ustvarjalce vsebine, kamor seveda sodimo tudi blogerji. Naše vsebine so tiste, ki za ljudi predstavljajo vrednost, oglaševalci pa bodo morali to izkoristiti. Prihodnost oglaševanja ne bo v televizijskih oglasih in dvostranskih oglasih v revijah in časopisih. Že danes je realnost oglaševanja v Googlovih AdWords. Majhnem kvadratku z nekaj besedami in povezavo na spletno stran. Oglaševalci to seveda sovražijo. Nobenega oblikovanja, nobenega kupovanja medijskega prostora na hektare. Samo povezava in nekaj besed. Brrr.

Prihodnost oglaševanja bo tako v nečem, kar imenujem "mikropriložnosti". Mikropriložnost je vsakič, ko nekdo v iskalnik vpiše ključne besede, ki bi lahko pomenile, da iskalec išče izdelke nekega podjetja. Mikropriložnost je vsak blog, kjer avtor piše o zadevah, ki so povezane z določenim izdelkom. Mikropriložnost je vir RSS vsakega takega bloga. Če je nekdo naročnik na vsebino takega bloga, potem je aktiven iskalec teh vsebin in torej pravi kandidat za oglas. Oglaševanje prihodnosti bo tako manj pripravljanje oglasnih akcij (ki seveda ne bo izginilo) temveč iskanje teh mikropriložnosti, pregledovanje blogov in skupinskih mest ter seveda tudi aktivno udejstvovanje.

petek, februar 02, 2007

Spet malo o medijih in malo o vsebinah

Zadnjič sem na tem blogu nekoliko razmišljal o vsebinah in medijih. Zapisal sem, da bodo morali mediji razmisliti o drugačnem načinu gledanja na svojo vsebino, še posebej v luči tega, da imajo članki na spletu nekoliko drugačen življenjski cikel kot običajni mediji. Za več informacij, lahko preberete celoten zapis.

No, v zadnjih nekaj tednih se je pokazalo, da ameriški založnik ZDNet tak pristop že uporablja. Svojim novinarjem, ki imajo bloge, plačujejo glede na uspešnost, kar v osnovi pomeni, da za več klikov dobijo več denarja. Gre za enega prvih poskusov, kjer se meri dejanska uspešnost novinarja.

Seveda ima tak pristop svoje slabe plati. Izpostaviš se možnosti, da bodo novinarji uporabljali senzacionalne naslove, ki bodo pritegnili veliko klikov. Tipičen primer najdemo na slovenskih agregatorjih blogov, kjer so določeni zapisi naslovljeni z žgečkljivimi vsebinami, kar nedvomno potegne veliko klikov. Toda po drugi strani ima načeloma blogerski svet s svojim sistemom povezav relativno dober mehanizem za ponovno vzpostavljanje ravnovesja. Seveda ne vedno, toda praviloma to velja.

Druga zanimiva novica pa prihaja z bloga podjetja Hitwise, ki se ukvarja z meritvami spletnega prometa. Če slučajno ne veste, je te dni globalno na trg prispela nova različica operacijskega sistema Windows, ki nosi ime Vista. No, fantje in dekleta pri Hitwise so spremljali promet z iskalnikov in najprej ugotovili, da se je promet na iskalnikih preko ključnih besed Windows Vista in Microsoft Office precej povečal. To seveda ni ravno presenetljivo.

Kar je bolj zanimivo je analiza tega, katere strani obiščejo različne starostne skupine. Vzemimo za primer poizvedbo "Windows Vista". V Googlu je prvi zadetek praviloma uradna Microsoftova stran, na drugem mestu pa članek o operacijskem sistemu v Wikipedii. Kar je zanimivo, da več mladih ljudi raje klikne na članek v Wikipedii kot na uradno stran.

Očitno gre za pomembno spremembo navad. Mlajši ljudje so se navadili Wikipedie in jo jemljejo kot relevanten vir informacij. Gre torej za generacijo, ki jo dolgočasijo trženjske fraze o tem, kako je nekaj najbolje, najbolj varno in oh in sploh. Raje se obrnejo na vire, ki jim zaupajo in ki jim dejansko dajo informacije, ki jih potrebujejo. Ker bodimo odkriti, vse kar rabiš vedeti o Windows Visti lahko izveš na strani v Wikipedii. Kar je bolj problematično za podjetja je, da so na strani v Wikipedii tudi stvari, ki bi jih podjetje raje zamolčalo ali pa skrilo v drobni tisk.

Toda ti rezultati govorijo še o nečem drugem. Vsebina je važna. Boljša je vsebina, bolj relevanten vir lahko postane spletno mesto. To pomeni, da vsebina ni več vezana na medijske organizacije in podjetja, ki jo želijo obdržati po svojim nadzorom, temveč jo lahko ustvarja tudi širša skupnost. S tem se ustvarja novo ravnotežje moči, ki ga bodo lahko prvi izkoristili samo pod pogojem, da se odkrito in odprto pridružijo širši skupnosti. In ob tem seveda iz svojih rok izpustijo nekaj malega nadzora.