Google z novostmi za knjige

Že drugi zapis o Googlu danes, ampak očitno se jim po poletnem počitku ponovno pričenja dogajati. Danes so po iskanju v Google Readerju dodali zanimive novosti na področju knjig. Google Book Search je ambiciozen projekt, ki vam omogoča, da iščete po vsebini knjig. Nato si lahko ogledate stran, na kateri se iskane besede nahajajo.

Vaša knjižnica

Danes so dodali možnost, da si z njihovo pomočjo ustvarite spletno knjižnico. To pomeni, da z njihovim iskalnikom poiščete knjige in jih dodat v svojo zbirko, ki jo lahko pokažete celotnemu svetu.



Knjige lahko vnašate vsako posebej ali pa izberete možnost "Import books", kjer lahko vnesete številke ISBN. Presenetljivo sprejema in najde tudi slovenske knjige. Na vaše knjige se lahko drugi uporabniki naročijo preko vira RSS in spremljajo, ko dodate nove knjige.

Zadeva je podobna LibraryThing, ki pa mi je še vedno bolj všeč. Ima več možnosti in nudi bolj družabno izkušnjo. Za vsako knjigo lahko pogledate, kdo vse jo še ima, kakšne so druge knjige in podobno. Google na tem področju ni tako močan. Prav tako ima vnešenih manj naslovnic knjig, kar naredi vaše zbirke precej dolgočasne na pogled. Toda po drugi strani ima ISBN za slovenske knjige, kar je zelo kul.

Odlomki iz knjig na vsakem blogu

Druga novost je možnost izrezovanja odlomkov iz knjig, ki jih najdete preko Google Book Searcha. Seveda tega ne morete početi z vsemi knjigami, ampak samo s tistimi, ki so v javni domeni. Tako lahko v knjigi izberete določen odlomek in si ga z nekaj kliki shranite v Google Notebook ali pa ga objavite na svojem blogu. Pojavi se v naslednji obliki:



Priljubljeni odlomki

Zadnja novost se pojavi ob pregledovanju knjig. Gre za možnost "Popular Passages", torej priljubljenih odlomkov. Z enim klikom lahko odkrijete v katerih knjigah je bil citiran določen odlomek in jih pregledate. Zelo zanimivo.

Google je tako danes resnično naredil korak naprej pri svojem iskanju po knjigah in jih približal uporabnikom spleta.

Povezani zapisi

Google Reader končno dobil iskanje
Google Earth in Google Maps sedaj s slovenskimi cestami
Blogger v razvoju

Google Reader končno dobil iskanje

Google Reader, ki je po prenovi ujel pomemben tržni delež je bil včeraj deležen manjše prenove. Najpomembnejša novost je polje za iskanje, ki vam omogoča, da iščete po virih RSS na katere ste naročeni. Za podjetje, zgrajeno okoli iskanja, je ta korak res trajal nekoliko predolgo.


Vmesnik za iskanje je odličen. Označi vam iskane besede, rezultate pa lahko pregledujete v treh različnih načinih (skrajšani rezultati, celotni zapisi v virih ali pa samo po naslovih).

Novost je tudi, da je spremenjena meja neprebranih novic. Prej je bila meja 100, sedaj pa je 1000. Kar še vedno pomeni, da imam vire, v katerih je 1000+ neprebranih novic. Brrr.

Zelo pomembna novost je tudi, da lahko sedaj v Google Readerju uporabljate gumba v brskalniku za nazaj in naprej. Če si v preteklosti kliknil na gumb za nazaj, te je vrglo na stran, na kateri si bil preden si obiskal Google Reader. Sedaj te vrže na vir, ki si ga bral prej. Odlično.

Povezane novice:

Tri Googlove novosti
Googlov bralec na mobilnem telefonu
Dodatek za Google Reader

GTD za začetnike (1. del)

Milan'che je izrazil željo, da bi izvedel več o GTD-ju, eni najbolj priljubljenih tehnik za povečevanje osebne storilnosti. Osebno sem se s kratico prvič srečal pred približno dvema letoma in od takrat je prerasla v pravi spletni fenomen, s katerim se ukvarjajo številni blogi, wikiji in spletne strani.

Preden začnem še kratka izjava o odgovornosti, "disclaimer" po domače :). Osebno sistema ne priporočam. To ne pomeni, da ga odsvetujem, temveč da z njim nisem dovolj domač, da bi lahko v resnici igral neverjetnega strokovnjaka. Če vas zadeva zanima v podrobnosti si kupite knjigo. Druga stvar zadeva odziv bralcev. Obstaja določen odstotek ljudi, ki tovrstnim sistemom ne verjamejo in se jim zdijo "brez veze". Ponovno - za sistemom GTD ne stojim s srcem in dušo. Določene stvari iz njega sem pobral, da sem si sam nekoliko olajšal življenje, sem pa prepričan, da za osebno neorganiziranost ni "srebrne krogle", ki bi odpravila vse težave na en mah. Vsakemu svoje, torej.

Pa začnimo z malo ozadja. GTD (kratica za Getting Things Done) je sistem obvladovanja osebnih informacij. Čedalje več ljudi se namreč vsakodnevno srečuje z veliko poplavo informacij in stvarmi, ki jih morajo opraviti. Vzemimo primer - pri svojem delu vsakodnevno pripravljam kratke novice za stranke podjetja, v katerem delam. Vsaka novica lahko vključuje več korakov: najprej naročim novico pri sodelavcu, ki jo pripravi in mi jo pošlje. Nato novico pregledam in jo posredujem lektorici. Ko je novica lektorirana jo pošljem po elektronski pošti v pregled stranki, ki jo potrdi, mi pa jo objavimo na spletni strani. Precej komplicirano za eno samo novico, toda ti koraki so pač potrebni.

Težava je drugje. V vsakem trenutku se lahko zgodi, da jaz pozabim, da sodelavec pripravlja novico, jo pozabim pregledati, jo pozabim poslati stranki, pozabim, da je v lekturi ... Ne zgodi se pogosto, toda če imaš nad sabo tisoč drugih stvari, včasih kakšna stvar uide. Avtor knjige Getting Things Done, David Allen, meni, da je ravno ta preoblilica "stvari, ki jih moramo narediti" kriva, da se ne počutimo dobro. Stalno razmišljamo o stvareh, ki jih moramo narediti, saj ne želimo ničesar pozabiti. Po njegovem torej večino časa in energije porabimo ravno za "sekiranje" in razmišljanje o tem, kaj moramo narediti.

Tu vstopi GTD. V najbolj preprosti obliki je GTD seznam opravil, ki jih moramo opraviti. Toda seznam opravil naj ne bi bil dovolj. Šlo naj bi za celovit sistem, ki ga zasnujemo in vzdržujemo tako, da mu lahko zaupamo. Osnova sistema GTD je torej religiozno zbiranje stvari, ki jih moramo opraviti in njihovo organiziranje v različne kontekste in časovne roke. Mimogrede - GTD je zelo usmerjen na naloge. Koledar naj bi bil po tem sistemu namenjen samo sestankom in stvarem, ki so vezane na točno določen čas. Allen torej odsvetuje, da si za torek 24.12. v koledar vpišete "Pripravi seminarsko" ali kaj podobnega.

GTD torej pravi: ko dobite v roke nekaj, kar morate narediti si to vpišite v blok, Outlook, mobitel ali karkoli drugega. Če lahko zadevo naredite takoj, jo naredite takoj. Če jo lahko posredujete komu drugemu, jo posredujte. Če je ne morete narediti takoj, jo vnesite v seznam, ki ga morate narediti. Načeloma to velja za vse naloge - torej od službenih nalog, mailov prijateljem, pranje perila, ... Na ta način imaš stalen pregled nad stvarmi, ki jih moraš narediti v določenem trenutku.

To so torej osnove GTD-ja. Seveda gre le za površje, saj je sistem sestavljen iz različnih komponent, tako da tale kratek opis nikakor ne pomeni, da lahko na njegovi podlagi začnete uporabljati GTD.

Mimogrede - za začetek sem zasnoval dva članka, od katerih je tale prvi. Kmalu bom pripravil še drugi članek, kjer se bom posvetil še nekaterim drugim vidikom. Če bosta članka naletela na dober feedback, potem lahko nadaljujem - materiala je za vsaj pet zapisov.

Na Finance.si izginila vsa vsebina

Po daljšem premoru in veliki pisateljski blokadi se vračam. Tokrat z alarmantnim naslovom. In kritiko spletne strani Financ. Nisem sicer prvi, toda Miloš je žal izpostavil le pretiravanje na naslovni strani, ne pa na straneh, kjer se dejansko nahaja vsebina in so videti tako:

Za lažje odkrivanje vsebine sem dejansko vsebino članka, ki ga človek odpre, označil z rumeno. Drugače večino zaslona zaseda velikanski oglas na vrhu in malo manjši orjak med naslovom in podnaslovom.

Ne gre za to, da ne razumem, kaj so Finance želele doseči s takim pristopom k oglaševanju, vendar se mi zdi ta odločitev tako neprijazna do obiskovalcev, da preprosto moram komentirati.

Najprej poglejmo razlog, zakaj so Finance uvedle oglase, ki so odkrito povedano vsiljivi in neprimerni. Zaradi oglaševalcev, seveda. Oglaševalcem se zdi, da na spletu dosežejo premalo, kar pomeni, da se mediji odzivajo tako, da jim dajo več prostora. In torej namenijo manj prostora vsebinam. Oglas na vrhu je med oglaševalci dobro sprejet. Ne le zato ker je velik, temveč tudi zato, ker se tudi, ko se premaknete nižje po strani, zapelje z vami in vam stalno odžira pogled na vsebino. Torej gre četrtina zaslona na račun oglasa. In v osnovi to pomeni, da vam medij stalno v goltanec rine oglas, ne glede na vse.

Torej razumem medij, da se na zahteve oglaševalcev odzove tako. Toda raziskave kažejo, da imamo obiskovalci spletnih strani nekaj, čemur se reče "slepota za pasice". V osnovi to pomeni (in je potrjeno z raziskavami), da obiskovalci oglasov sploh ne pogledamo. Ne glede na to, kako veliki so in kje na strani se nahajajo. Naše oči pritegne tisto, kar želimo videti in ker smo stran obiskali, da bi prebrali članek naše oči samodejno pričnejo iskati vsebino. Razen seveda, če smo prišli na stran gledat reklame.

Ko sem obiskal stran sem torej sprva mislil, da je prišlo do napake. Besedilo namreč zaseda manj kot 5 odstotkov strani, kar pomeni, da ga najprej dejansko nisem opazil. Sicer sem si verjetno kriv sam, ker okno Firefoxa ne sega od vrha do dna zaslona, ampak je kakšen centimeter in pol manjše od višine namizja, ker ga pogosto mečem med dvema monitorjema in ga torej nimam povečanega do konca - kar tudi sicer ne prinaša posebnih prednosti, če na zgornji sliki pogledate kos belega dela strani.

Finance so se torej odločile za odličen trik. Na strani je toliko oglasov, da zmedejo uporabnika in mora torej švigati s pogledom po strani, da bi našel vsebino. Ob tem ni vrag, da ne bi preletel tudi oglasa. Toda s takim pristopom dosežeš le dve stvari: uporabniki sčasoma razvijejo slepoto tudi za te oglase, saj vedo kaj pričakovati. V vmesnem času pa ustvariš plodna tla za jezne uporabnike, ki nekako ne želijo gledati oglasov.

Finance si zaradi takega pristopa k oblikovanju in oglaševanju zaslužijo velik minus. Zaradi spletnih strani, kot je ta, preprosto moraš priporočiti ljudem, da si namestijo Adblock Plus in si vsaj malo olajšajo življenje (in branje). Čeprav grenak okus (oziroma bela pasica na vrhu strani) še vedno ostane.

Kolosej in vstopnice

Kolosej je s svojo akcijo kino kart za blogerje požel precej zanimanja, za kar si definitivno zaslužijo pohvalo. Brezplačna reklama je vedno dobra, ne glede na to, ali je pozitivna ali negativna. Ne bi se zdaj spuščal v to, ali je za blogerje pametno, da se pustijo Koloseju premamiti z relativno čudno ponudbo, ki vključuje povezovanje na spletno stran in napol spamanje drugih blogerjev. Razumem, da poskušajo uvesti nekakšno obliko viralnega trženja, kjer naj bi se ljudje za karte veselo linkali med seboj. Prav tako razumem, da naj bi s tem dvignili obiskanost in pokritost filma. Ne razumem, sicer, zakaj so zadevo omejili samo na en film, vendar o sami akciji načeloma niti ne bi več govoril.

Žal se mi zdi, da se zadeve lotevajo na napačnem koncu. Z akcijo bodo verjetno kratkoročno dosegli dober rezultat, ki pa nikakor ne bo vplival na dolgoročen trend, torej upadanjem števila gledalcev. Kolosej ima namreč številne pomanjkljivosti, ki jih tovrstna akcija ne bo odpravila. Poglejmo si za trenutek, kako poteka tipičen obisk kina.

Za kino predstavo moram z Vrhnike v Ljubljano vsaj uro pred predstavo, ker se vstopnic ne da kupiti preko spleta. Oziroma, lahko jih kupiš s kartico Joker, ne pa s kakršnimkoli uveljavljenim sredstvom za plačevanje. Ko pridem do Koloseja se zabava začne - kroženje po prenapolnjenem parkirišču, ki ima povrh vsega še tako urejen promet, da si komaj še upam zapeljati nanj. Nato stopim v veliko dvorano in kupim karte, poleg katerih dobim še šopek reklam, vstopnice pa me popeljejo v dvorano Winterfresh, za katero ne vidim drugega smisla, kot to, da je pač nekaj več sponzorskega denarja.

Nato moram seveda čakati. Ker sem moral priti prej, da bi kupil karto mi ne preostane drugega, kot da bingljam v Koloseju ali pa se pomaknem na kakšne hiter nakup v bližnje trgovine. Z avtom stran ne morem, ker bi to pomenilo, da izgubim težko najdeno parkirišče. Nato nastopi čas za film. Po 10 minutah reklam sledijo še napovedniki, zaradi katerih sem bil v dvorani točen. Toda, ker sem se odločil, da grem gledat film, ki je po Kolosejevem mnenju namenjen otrokom, čeprav se začne ob 21h in ni v dvorani praktično nikogar pod 20, se vrtijo samo napovedniki za risanke in ostale otroške zadeve. Saj ne, da ne bi imel rad risank, toda načeloma jih gledat ne bom šel, Kolosej pa je zamudil priložnost, da bi me pritegnil h kakšnem resnejšem filmu.

Na kratko - izkušnja obiska kinematografa smrdi.

V luči napisanega me preseneča, da se Kolosej odloča za akcijo z blogerji, namesto, da bi se osredotočil na nekaj drugega in bolj pomembnega: izboljšanje izkušnje v kinu za svoje uporabnike. Upadanje obiska je posledica in kratkoročna usmeritev na en sam film ne bo spremenila ničesar - vsaj po mojem mnenju ne. In če so se že odločali za družabno usmerjeno komunikacijo bi mogoče lahko zadevo rešili na drugačen način.

Primer: namesto, da poskušajo podariti nekaj sto kart in s tem dvigniti zanimanje za film, bi lahko naredili spletno stran, podobno IdeaStorm, ki jo je uvedel Dell. Uporabnikom bi lahko omogočili, da predlagajo svoje ideje za izboljšanje kina in nato o njih glasovali.

Druga stvar, ki bi jo lahko naredili je, da bi razširili svojo spletno stran z družabn komponento. Namesto neberljivih in odkrito povedano preveč neurejenih komentarjev, bi lahko uporabniki ustvarili svoje profile in se povezali s svojimi prijatelji. Vse uporabnike bi lahko nagradili za različne dejavnosti s točkami: recenzija filma prinese deset točk, ocena filma prinese eno točko, sodelovanje v diskusiji prinese eno točko. Uporabniki bi potem lahko glasovali za dobre recenzije, ki bi priplavale na vrh. Točke se obenem seštevajo in za 100 točk dobiš karto.

Ko sem napisal, da ne razumem Kolosejeve odločitve, sem mislil ravno na to: podjetje se z blogerji povezuje, ker je to "kul". Njihov cilj ni omogočiti ali sodelovati v diskusiji, temveč preko viralne akcije ustvariti nekaj pozitivnih objav in občutek, da Kolosej "dogaja". Namesto, da bi (sicer preveč opevano) moč množic izkoristili za to, da se izboljšajo, so raje ubrali lažjo pot.

In kot post scriptum: osebno ne verjamem, da se bodo blogerji, ki bodo vzeli brezplačne vstopnice prodali ali ogrozili svojo osebno integriteto. Dejstvo pa je, da tako kot stvar stoji v tem trenutku, izgleda kot podkupnina: "Damo vstopnico, če nas omeniš". Kakorkoli to obrneš, je zadeva kupljena povezava in nikakršno opravičevanje, da gre za korak v pravo smer, tega ne spremeni. In še enkrat ponavljam - ni nujno, da prevzetje karte pomeni prodajo idealov ali česa drugega.

Cela zgodba pomeni, da blogerji podjetja fascinirajo. Tako in drugače. Ta korak ni prvi in je samo eden v celi vrsti drugih. Podjetja, ki bodo razumela, da lahko s svojimi strankami komunicirajo in se od njih učijo, bodo pridobila prednost. Druga se bodo pač morale svojih težav ali izzivov lotiti drugače.

Firefox v živo

Pred časom sem pisal o tem, kakšen je videti Firefox v resnici. Gre namreč za rdečo pando, sorodnika običajne pande. No, ta vikend sem preživel na kratkem oddihu v Amsterdamu, kjer sem obiskal tudi živalski vrt Artis. Z navdušenjem sem ugotovil, da v njem živita tudi dva ognjena lisjaka.

















Najbolje sem ga ujel, ko se je ravno lotil kosila in se veselo vrgel na bambus. Mimogrede, včasih so jedli meso, potem pa so se sčasoma navadili na bambus.

















Mimogrede. Amsterdamski živalski vrt Artis je definitivno vreden ogleda. Priporočam, če se naveličate tradicionalnih atrakcij.

Update: Hvala Napotu, da me je obvestil, da mačji panda (firefox) živi tudi v ljubljanskem živalskem vrtu. Kot sem napisal v komentarjih, lahko sedaj resnično obžalujem, da sem bil nazadnje v živalskem vrtu pred 15 leti. Zdaj pa vsi v živalski vrt in gledat ognjenega lisjaka/rdečega pando/mačjega pando/...

34 lun osončja v Google Earth

Zelo prizadeven človek je pripravil datoteko .kml (za Google Earth), s katero si lahko ogledate 34 lun našega osončja v enotni orbiti okoli Zemlje. Vključene so samo lune, katerih premer je več kot 100 km. Gre za tridimenzionalne modele, ki so prekriti s teksturami, tako da si jih lahko ogledate v vsej njihovi lepoti. Še posebej zabavno je, da ima vsaka luna svoj "placemark", kjer se nahajajo osnovni podatki o njej, povezava na Wikipedio ter seveda "Directions - From here - To here". Heh. Sem ravno danes razmišljal, ali bi šel do Io preko Marsa ali je bolje iti po obvoznici mimo Jupitra.

Dresden v 3D

Nemško mesto Dresden je za Google Earth predstavilo orjaško zbirko tridimenzionalnih stavb. Vsega skupaj jih je več kot 150.000 in številne med njimi so izredno podrobne. Nič lepšega kot virtualni sprehod po ulicah mesta, ki je med drugo svetovno vojno doživelo strahovito bombardiranje in je eno od prizorišč genialne Klavnice 5 Kurta Vonneguta.


Mimogrede, krasno bi bilo, da bi tudi slovenska mesta stopila na to pot. Mogoče bi vsaj Ljubljana in Maribor lahko investirala v 3D pokritost. Zaenkrat je namreč v Ljubljani le nekaj stavb v 3D skladišču za Google Earth. Ne pa, da se poslanci ukvarjajo z majhnimi napakami na mejah.

Povezani zapisi:

Google Earth in Google Maps sedaj s slovenskimi cestami
Na hitro o par malenkostih iz Googla

Preusmeritev Bloggerjevega vira RSS in nov dodatek

Googlov nakup Feedburnerja je prinesel še eno novost, ki smo je veseli uporabniki Bloggerja. V preteklosti si ob namestitvi Feedburnerjevega dodatka na blog namreč dobil dodaten vir RSS, ki se je štel posebej. V praksi to pomeni, da nikakor nisi mogel vedeti, koliko imaš dejansko bralcev preko vira RSS, saj so morda nekateri uporabljali privzeti Bloggerjev vir, ki ni bil "števen". Sedaj lahko preprosto preusmerite svoj vir na Feedburnerjevega in tako preštejete vse svoje bralce.

Odpravite se na svoj blog in obiščite jeziček Nastavitve ter nato kliknite na Vir spletišča. Nato vpišite Feedburnerjev naslov vira RSS v okence, kot to vidite na sliki spodaj:


Prilagojeno iskanje na blogu

Drugo novost prinaša Blogger v razvoju. Gre za nov dodatek s področja iskanja. Če uporabljate novo orodje za urejanje predloge, lahko izberete nov gradnik, ki omogoča istočasno iskanje po blogu, spletu ter straneh, na katere je povezan vaš blog. V načinu urejanja predloge preprosto dodate gradnik Preišči ta spletnik, ki se vam nato pojavi ob strani bloga. Ko uporabnik vpiše iskano geslo, se na vrhu strani odpre AJAX dodatek, preko katerega lahko pregledujete rezultate s spleta, bloga ali povezanih strani.


Povezani zapisi:

Napredne statistike v Feedburnerju sedaj zastonj
Blogger v razvoju sedaj omogoča ankete
Blogger v razvoju