torek, oktober 31, 2006

Google kupil JotSpot

Hmmm. Iz Googla je danes prišla zanimiva novica. Kupili so namreč podjetje JotSpot, kar je definitivno zanimiv korak naprej, ki ga nisem pričakoval. Če slučajno ne veste, kaj je JotSpot, potem si pripnite pasove. Tole je namreč šnelkurs. JotSpot je gostovan wiki, kar v osnovi pomeni naslednje: ustvarite si svoj račun in na strežniku ustvarite nekaj strani. Te strani lahko ureja kdorkoli, ali pa le izbrana druščina, ki ste jo povabili k sodelovanju. Uporabniku ni potrebno nameščati nikakršne programske opreme, saj se vse nahaja na strežnikih podjetja, ki wiki nudi.

JotSpot je zanimiv iz več razlogov. Kot prvo, stvar ni samo wiki, kot je recimo WetPaint, temveč gre za neko mešanico intraneta in wikija. Seveda imate na voljo osnovno urejanje strani in podrobno spremljanje sprememb in njihovih avtorjev, obenem pa imate na voljo naslednje stvari:

  • Koledar
  • Seznam opravil
  • Orodje za spremljanje projektov (kar pomeni, seznamov opravil več ljudi, rokov in podobno)
  • Orodje za spremljanje odpravljanja hroščev v programski opremi
  • Galerijo s slikami
  • Shranjevanje datotek
  • Preglednice
  • Orodje za ustvarjanje zbirke znanja

Vse te možnosti so na voljo kot posamezne aplikacije, ki jih namestite z nekaj kliki in dopolnite obstoječe funkcionalnosti. Žal JotSpot od danes naprej ni več na voljo splošni javnosti, temveč samo obstoječim uporabnikom, kot sem jaz (he he). Sedaj bodo obstoječe stvari migrirali na Googlove strežnike, kasneje pa bodo zagotovo odprli dostop širši javnosti.

Osebno sem se z JotSpot že kar precej igral in priznati moram, da gre za izredno zmogljivo spletno storitev, ki je po mojem več kot primerna za majhna podjetja ali skupine ljudi, ki želijo sodelovati in izmenjevati informacije. Google bo nedvomno celotno stvar integriral s svojimi Docs, kar pomeni, da se bo boj za spletno pisarno še okrepil.

petek, oktober 27, 2006

Windows Live Writer

Tudi Microsoft na blogerski sceni ne spi popolnoma. Poleg Live Spaces imajo svoja železa tudi v drugih ognjih. Med drugim so predstavili Windows Live Writer, namizno aplikacijo za pisanje blogov.

Gre za dokaj privlačno oblikovano aplikacijo, ki vam omogoča stvari, ki vam jih pač omogočajo tudi spletni urejevalniki blogov. Na voljo imate torej osnovne funkcije (barve, krepka, poševna pisava, citiranje, sezname ter vstavljanje povezav in slik). Zapise lahko opremite z oznakami različnih ponudnikov, zapise lahko shranjujete na disku ali pa jih objavite neposredno na splet.

Lepa stran je tudi, da imate na voljo tudi živ predogled zapisa, ki se vam pokaže tak, kot bo videti na blogu. Objave podpira na Wordpressu, Bloggerju in drugih pomembnejših servisih.

Na voljo imate tudi vključke, s katerimi lahko recimo vključujete slike neposredno s Flickra ali pa aplikacijo prikličete iz Firefoxa.

Lepo je urejeno tudi ravnanje s slikami, saj imate na voljo kar precej različnih možnosti, s katerimi lahko prilagodite videz slike na blogu.

Sedaj pa slabo. Najprej, zadeva podpira preverjanje črkovanja, vendar uporablja lasten črkovalnik. Ne nazadnje imam na mašini nameščen Office, ki ima slovenski črkovalnik. Zakaj ga Writer ne uporablja?

Druga zamera gre temu, da gre nenazadnje le za namizno različico funkcionalnosti, ki so mi na voljo tudi na spletu. Mislim, da bi mi morala namizna različica ponuditi več. Recimo bogatejše urejanje besedila.

Zadnje dni sem imel možnost uporabe Office 2007, najnovejše različice Officea. In poglej, poglej, v njej se nahaja možnost objave na blogu. To bi v teoriji lahko pomenilo, da lahko pričnemo blogerji ustvarjati resnično bogate dokumente in jih objavljati na spletu. Žal mi ni uspelo preveriti, kako stvar deluje, saj se je nekaj zataknilo in mojega preizkusa je bilo konec. Upam, da bom imel več sreče prihodnjič.

Za konec. Windows Live Writer ni napačna aplikacija. Glavna zamera, ki jo imam, je, da je nenavdahnjena. Omogoča mi točno to, kar mi praviloma omogočajo navadne spletne strani. Zakaj točno bi jo uporabljal, če mi sedaj Firefox omogoča, da v Google Docs opravljam preverjanje črkovanja?

Pandora hitro meša

Pandora hitro postaja moj najljubši spletni radio. Vsake toliko časa dodajo zanimive novosti, s katerimi ti malo popestrijo dneve, ki jih preživiš pred računalnikom. Že tako stalno dodajajo novo glasbo, sedaj pa so dodali zanimivo novost, ki se imenuje QuickMix. Če uporabljate več postaj (recimo eno za italijanske kancone in eno za trd newyorški rock) lahko vklopite QuickMix in Pandora vam bo začela predvajati obe postaji izmenično. Tako postaja, ki jo poslušate, postane bolj raznolika. Zanimiva novost, ki naredi uporabniško izkušnjo še bolj prijazno.

četrtek, oktober 26, 2006

Google straši

Google je v imenu Noči čarovnic predstavil izredno simpatično spletno stran, ki nosi ime Scary Stories. Stran je zanimiva promocija iskalnika po knjigah Google Book Search in nudi neposreden dostop do nekaterih klasik žanra grozljivk. Med knjigami tako najdemo Frankensteina, Dr. Jekylla in Mr. Hydea, par Poejevih zgodb in druge klasike. Že na prvi pogled je očitno, da gre predvsem za »gotsko literaturo«, torej knjige starejšega datuma. Kakšnega Kinga ali česa podobnega tu ne boste našli. Lepa stran je, da lahko nekatere izmed teh knjig tudi prenesete na svoj disk v formatu PDF. Za vse knjige to žal ne velja.


Zdaj bi vas lahko malo dolgočasil, saj so mi moje korenine v študiju angleščine zadale precej dobro poznavanje teh stvari. Recimo dvojnost človeške narave in podobno ... No ja, ne bomo šli v podrobnosti. Če vas zanima se odpravite na stran s strašljivimi zgodbami in uživajte.

Spletni zaznamki Yahoo!

Yahoo! je danes predstavil novo storitev za spletno shranjevanje zaznamkov. Imenuje se Yahoo! Bookmarks in predstavlja nadgradnjo starodavne storitve MyWeb. Gre za enako storitev, kot jih ponuja milijon drugih ponudnikov, s to izjemo, da zadaj stoji veliki Yahoo!. Storitev niti ni napačna. Strani lahko shranjujete, dodajate njihove opise, jih opremite z oznakami in shranjujete v različne mape. Za vsako stran se vam shrani tudi posnetek strani, kar omogoča iskanje po njihovi vsebini.

Storitev je všečno oblikovana, če vam je všeč Yahoojevo oblikovanje, ki je malo bolj pisano in nekoliko manj minimalistično kot Googlovo. Če ste torej iskali način za shranjevanje svojih zaznamkov na spletu, kjer so vam dostopni povsod, potem je lahko to prava izbira. Še posebej če vam je del.icio.us preveč "hekerski" in premalo prijazen. Osebno se sicer nekako ne morem iztrgati iz krempljev slastne storitve.

torek, oktober 24, 2006

Google Co-Op

Google je predstavil zanimivo novost, ki vsem uporabnikom omogoča, da ustvarijo lasten iskalnik. Ideja ni nova in je bila že uporabljena (vem vsaj za Rollyo), toda glede na to, da za njo stoji Google je stvar nekoliko bolj zanimiva za širše množice. V osnovi gre za to, da iskalniku najprej poveste po katerih straneh naj išče, nato pa dobite statično povezavo na to prilagojeno iskanje.

Za preizkus sem ustvaril iskalnik po slovenskih blogih. Glede na to, da je ura 8 zjutraj, jih prav veliko nisem vključil, ampak tako ali tako imajo vsi uporabniki možnost, da dodajajo nove strani. Če se vam da, lahko kakšnega vključite.

Google Co-Op daje kar nekaj možnosti za prilagoditev iskalnika, vključno z možnostjo, da dodate svojo sličico. Lahko ga dodate na svojo spletno stran ali blog ter tako iskalnik ponudite vsem svojim obiskovalcem.

UPDATE: Robi je carsko šel korak naprej od mene in z iskalnikom pokril bloge iz svoje spletne strani SloBlogi. Svaka čast, zdaj lahko po slovenskih blogih iščete malo bolj resno.

ponedeljek, oktober 23, 2006

Firefox 2.0 je planil na prosto

Zadnje čase sem grozljivo zaposlen in časa za bloganje ni na pretek. Kakorkoli že, teden po predstavitvi Internet Explorerja 7, je Mozilla vrnila udarec in predstavila Firefox 2.0. Stvar se ne razlikuje od RC3 in osebne izkušnje mi kažejo, da je brskalnik izredno zanesljiv in ne kaže nikakršnih znakov nedozorelosti.

Ob nadgradnji se vam lahko zgodi, da vam nekatere razširitve ne bodo več delovale, tako da tisti, ki uporabljate veliko razširitev dobro razmislite o smiselnosti nadgradnje. Če pa želite nov uporabniški vmesnik, preverjanje črkovanja pri pisanju spletnih obrazcev in boljšo podporo za vire RSS, potem je Firefox dobra izbira.

Da pa ne bom čisto enostranski: če vztrajate pri uporabi Internet Explorerja, potem vas prosim, da nadgradite na Internet Explorer 7. Nova različica ima par krasnih stvari, kot so jezički, izboljšana varnost ter podporo za vire RSS. Definitivno boljša izbira kot zastarela šestica. Upam, da bom čez dva meseca pogledal statistike in ugotovil, da ste vsi presedlali na sodobne brskalnike ;).

torek, oktober 17, 2006

Težave s prikazom bloga v IE

Hmmm. Pred kratkim sem priporočal rešitev PollDaddy za ustvarjanje anket na blogu. Težko rečem, da je temu še vedno tako. Po nekaj dneh sem namreč iz več virov pričel dobivati povratne informacije, da blog v Internet Explorerju ne deluje. Stvar sem preveril in očitno nekaj na skripti dejansko zmede IE, ki najprej naloži stran, nato pa pravi, da je ne more prikazati. Zapis z anketo je odletel ven in mislim, da teh težav ni več.

ponedeljek, oktober 16, 2006

Koliko je kaj džusa v blogu?

Bloganje je na nek način tudi merjenje dolžine, saj vemo česa. Zato imamo Technorati, Alexo, različne števce za statistiko obiska in podobno. Več bralcev imamo in več povezav, bolj smo zadovoljni. No, točno temu početju je namenjen Blog Juice Calculator, ki združi naslednje podatke:

  • Število bralcev, ki določen blog berejo v Bloglines
  • Status na Technorati
  • Število povezav s Technorati
  • Uvrstitev na Alexi

Vsaka od postavk ima drugačno težo, največ pa je vredno število bralcev v Bloglines. Vse skupaj potem združi in vam podeli oceno od 1 do 10. Na strani najprej vpišete svoj blog in nato izberete kategorijo, v kateri bi ga (svoj blog, namreč) radi pomerili. Nato vas storitev postavi v primerjavi z drugimi blogi iz izbranega področja.

No, naj vas najprej razočaram. Po vsej verjetnosti boste precej nizko. Tekmujete namreč s težkokategorniki, kot so Gizmodo, Endgadget in drugi. Rekel bi, da je za slovenski blog ocena več kot 2 kar dobra. Mimogrede, lahko se primerjate tudi z blogi, ki jih izberete sami. Najprej se morate sicer pomeriti z "velikimi", nato pa lahko ročno vpišete še naslov izbranih blogov.

No, jaz imam 1,9 džusa, visoko oceno pa mi prinaša predvsem 6 bralcev z Bloglines. Naj se jim na tem mestu zahvalim.

Sedaj pa veselo na merjenje.

torek, oktober 10, 2006

Kriv brez možnosti pritožbe

Pozor. Tale bo dolga.

Prvič sem za stvar slišal v ponedeljek, danes pa sem se o njej pogovarjal s prijateljem, s katerim si delim številna zanimanja in predvsem poglede na to stvar. O čem govorim? O Uredbi o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, ki je bila ta petek objavljena v Uradnem listu naše ljube Republike Slovenije. Nahaja se nekje v uredbenem delu okoli 29. strani.

Gre za uredbo, ki določa, višino "nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje", ki ga plačamo ob nakupu določenih izdelkov. Verjetno ste za to vsi že slišali. Verjetno veste, da ob nakupu kasete ali videorekorderja plačamo neko nadomestilo, ki ga potem dobijo avtorji avtorskih del. Ti zneski so relativno majhni, recimo 120 SIT ob nakupu kasetofona ali pa 900 sit ob nakupu videorekorderja ali pa 23 SIT za prazno kaseto. Nič posebnega, pravzaprav.

Nova uredba je stvari določila nekoliko drugače. V preteklosti smo to nadomestilo plačevali izključno za naprave in medije, ki so omogočali reprodukcijo, torej presnemovanje glasbe in videa. Dajatev je sedaj razširjena tudi na "nosilce, ki niso izključno namenjeni reproduciranju tovrstnih vsebin. Recimo, trde diske, spominske kartice v mobilnih telefonih in fotoaparatih, podatkovne CD in DVD ter "druge podobne nosilce". Za vsak GB v novem disku je nadomestilo sedaj določeno pri 8 GB. Moj novi 250 GB eksterni disk bo po novem stal 2.000 SIT več.

Uredba ni nenavadna, saj podobne uporabljajo v številnih državah po svetu in povsod so naletele na veliko neodobravanje. Razlog je preprost: v kolikor je nadomestilo za medije, namenjene posebej avdio in video vsebinam, upravičeno, je nadomestilo za običajne trde diske in druge pomnilniške medije popolnoma nesprejemljivo. Uredba namreč predvideva, da bomo vsi, ki uporabljamo trde diske, kopirali glasbo in filme. Gre za koncept "Kriv, dokler ..." Pravzaprav samo kriv, saj ni na voljo nikakršnega mehanizma, da bi bil oproščen tega plačila.

Dejstvo je, da če kupiš medij, namenjen snemanju glasbene vsebine, potem nameravaš nanj kopirati glasbo. Če kupiš disk, tega nikakor ni mogoče zaključiti. Vzemimo za primer bogaboječega in poštenega uporabnika, ki si je kupil računalnik, da bo nanj delal. Kupi disk z 250 GB in ob tem plača 2.000 SIT dodatka za reprodukcijo glasbe. Pustimo ob strani, da ga bo že samo namestitev Windows in Office na disku stala 2 GB diska. Na računalniku nima shranjene nikakršne glasbe, samo dokumente, ki jih je ustvaril sam. Zakaj bi torej moral plačevati nadomestilo?

Vzemimo še primer podjetja. Večja podjetja redno uporabljajo diskovna polja v katerih se lahko nahaja tudi več deset ali sto diskov. Recimo, da v njem veselo melje 50 diskov z 250 GB kapacitete. To je 100 jurjev za nadomestilo, čeprav so na njem samo poslovni podatki.

Zamislite si naslednji scenarij: ste amaterski fotograf. Imate digitalni fotoaparat, računalnik in tiskalnik. Plačali boste naslednje dajatve:

* 8 SIT za kartico na katero boste shranjevali lastne avtorske fotografije
* 2000 SIT za trdi disk na katerega boste prenesli fotografije, ki ste jih naredili
* 2000 SIT za tiskalnik, na katerega boste natisnili fotografije

Če se vmes odločite, da boste slike zapekli ne DVD ali pa spominski ključek boste plačali še nekaj dodatnih tolarjev nadomestila za reprodukcijo lastnih slik.

To pa ni pošteno, bi si rekel marsikdo. Zakaj me moja država smatra za tatu, če pa se samo ljubiteljsko ukvarjam s fotografijo?

S tem pristopom je narobe marsikaj. Kot prvo popolnoma zavrže legitimno uporabo trdih diskov za podatke, ki so avtorsko delo uporabnika diska. Gre za večnamenske naprave, ki imajo več legitimnih načinov uporabe kot nelegitimnih. Podatki na mojem disku so moji in ne od nekoga. Zakaj točno bom plačeval za svoje podatke?

Druga težava je razdelitev teh sredstev. Dejstvo je, da bodo denar dobili glasbeniki in ostali "registrirani" umetniki. Kaj pa za avtorska dela, kjer avtorji niso registrirani. Načeloma se vsebina mojega bloga shrani na trdem disku vsakega obiskovalca moje spletne strani. Torej sem praviloma upravičen do nadomestila za trde diske od vseh obiskovalcev mojega bloga. Kolikor vem, avtorske pravice niso vezane le na registrirane umetnike, temveč je avtorsko delo vsako delo, ki ga ustvarim.

Tretja težava, prav tako povezana s tem denarjem, je naslednja: kateri avtorji bodo dobili denar in kako točno bo za denar razdeljen. Predvidevam, da se na trdih diskih slovenskega naroda nahaja več kopij Siddharte kot Saške Lendero. Bodo torej dobili več denarja? Kdo bo to meril in kako? Bo dobival Miran Rudan nadomestilo za datoteke, ki sem jih ustvaril?

Četrta težava je nesorazmerno plačevanje nadomestila. Za iPod, recimo, plačate 1000 SIT če uporabljate manjšega od 1 GB, če uporabljate večjega pa vas bo država pritisnila za dva jurja. Na ta iPod si naredite kopijo svojega CD-ja Saške Lendero, do česar ste v mejah zakona povsem upravičeni. Toda za isto kopijo boste plačali 2000 SIT za veliki iPod in 8 SIT za CD-RW ali pomnilniško kartico. Kje je tu logika?

Še to. Kolikor vem so bila nadomestila uveljavljena za izdelavo varnostnih kopij. Torej narediš kopijo CD-ja za v avto ali nekaj in pač plačaš nadomestilo. Ampak pri tem je šlo za nadomestilo pri izdelavi varnostne kopije. Sedaj so recimo dajatve tudi za predvajalnik CD ali DVD v računalniku. In ne govorim o pekaču, temveč o predvajalniku. Vem, vem, da lahko narediš kopijo na disk, toda v osnovi potem plačaš nadomestilo pri nakupu diska. Zakaj točno plačuješ za predvajalnik tukaj ni jasno, sploh če nima zmožnosti snemanja.

Zakonodaja prav tako ne upošteva nekoliko drugačnih pristopov k licenciranju. Osebno lahko objavim svoje delo pod licenco Creative Commons in se odpovem vsem nadomestilom za uporabo mojega avtorskega dela. Zakaj točno mora potem nekdo plačevati tolar pri kopiranju tega dela? Ker ja, za vsako kopijo je potrebno plačati tolar za nadomestilo avtorju. Toda kolikor vem je velika večina kopij ravno kopiranje del, kjer je avtor pristal na uporabo avtorskega dela brez zahteve po nadomestilu. Pomislite na kopije zapiskov na faksu.

Kaj torej lahko storimo, da ne bomo plačevali? Kot prvo je treba izvedeti ali je mogoče dobiti nadomestilo nazaj, če si sposoben dokazati, da se na mediju nahajajo dela, ki so naše avtorsko delo. Če imate zapisljiv CD, na katerem se nahaja vaše avtorsko delo, ste upravičeni do nadomestila 8 SIT. Prav tako ste upravičeni do nadomestila, če ste za lastne potrebe naredili kopije svojih zapiskov s faksa. Če ste naredili kopijo od prijatelja, je do nadomestila upravičen on. Če se je odpovedal, potem mora denar nazaj k vam.

Kot drugo je seveda potrebno, da se težave zakona razširijo naokrog. Zato je reprodukcija tega zapisa opravičena vseh nadomestil. Vse kar zahtevam za njegovo reprodukcijo je atribucija (torej morate napisati, da sem jo napisal jaz) in povezava na moj blog.

Tretje. Svoje nasprotovanje izkoriščanju lahko prelijete na papir in ga pošljete poslancem, predsedniku državnega zbora, predsedniku vlade, ki je pod uredbo podpisan. Naj vam dajo odgovore na vaša vprašanja.

Še par disclaimerjev. Vem, da bo veliko ljudi pomislilo, da imajo to tako urejeno tudi druge države. Pristop je še vedno slab in ljudi smatra za tatove, ne da bi jim dal možnost, da dokažejo nasprotno. Prav tako bo veliko ljudi skomignilo z rameni in si reklo, da to neke velike številke niso. Vseeno se državni prašiček odebeli za nekaj milijonov tolarjev za nadomestila, do katerih ni upravičen nihče. Prav tako se bo verjetno našel nekdo, ki bo rekel, da nam to daje pravno podlago za vlečenje stvari z interneta. Ni res. To nadomestilo je specifično pisano za izdelavo varnostnih kopij avtorskih del, za katera imate licenco.

ponedeljek, oktober 09, 2006

Testiranje zanimivih storitev

Pred nekaj minutami sem objavil anketo, ki je izdelana s storitvijo PollDaddy. Gre za podobno stvar kot dPolls, torej za dinamično anketo, kjer lahko ustvarite kratko anketo, ki jo je mogoče objaviti na blogu ali drugi spletni strani. Zanimiv pristop je predvsem dinamična komponenta, saj se rezultati pokažejo takoj, ko glasujete in ni potrebno ponovno nalagati strani ali podobnih neumnosti. 

Novo storitev sem preizkusil, ker mi je pred kratkim nekdo pisal, da mu dPolls niso všeč, ker ne podpirajo šumnikov. Moram še odgovoriti, ampak kakor je videti, PollDaddy šumnike prežveči v redu. Pri PollDaddy sem imel nekaj težav predvsem pri objavi. Blogger namreč zatrjuje, da zadeva ne dovoljuje javascripta. No, vseeno sem zadevo objavil in očitno deluje. Svašta. 

No, pa še nekaj zanimivega je na tem zapisu. Objavljam ga s pomočjo spletne storitve WriteToMyBlog . To je spletni urejevalnik besedila, posebej namenjen objavljanju na blogih. Ima kar precej možnosti za oblikovanje besedila, ki bi jih pričakovali od običajnega urejevalnika. Upam samo, da ne bo ob objavi česa pokvaril. 

Mimogrede, za tak namen lahko uporabite tudi Writely, ki je prav tako spletni urejevalnik besedila in omogoča objavljanje na bloge. V zadnjem času ga malo preizkušam in zadeva niti ni napačna. Sploh v navezavi z novim Firefoxom, ki ti omogoča sprotno preverjanje črkovanja. Še kakšno leto in sploh ne bomo več potrebovali Worda.



četrtek, oktober 05, 2006

Googlove novosti zadnjih dni in tednov

Google je v zadnjih nekaj dneh predstavil kar par zanimivih novosti. Najprej bi izpostavil prenovljeni Google Reader, ki je sedaj končno postal uporaben. Novi pogledi so mi dovolj simpatični, da dejansko razmišljam, če ni čas, da zamenjam Bloglines. Ko smo že pri Bloglines, tudi oni so uvedli nekaj novosti, ki naredijo mojega ljubega bralca bolj koristnega.

Druga novica so prenovljeni Google Groups. Ne vem, če ste seznanjeni z novičarskimi skupinami, toda to je bil en prvih načinov komunikacije na internetu. Kasneje so sicer novičarske skupine po priljubljenosti upadle, vendar jih je pod svoje okrilje vzel Google in jim vdihnil novo življenje. Še vedno so novičarske skupine pomemben vir informacij in praktično ni področja, ki ga ne bi pokrivale.

Google je danes predstavil tudi nov iskalnik. Ta išče po programski kodi, ki jo lahko programerji uporabite v svojih aplikacijah. Zame, ki ne znam programirati, je stvar seveda nekoliko manj zanimiva.

In še zadnja novost, ki tudi ni več taka novost. Če za nakup v izbranih trgovinah uporabite plačilni sistem Google Checkout, dobite pri nakupu nad 30 USD 10 dolarjev popusta.

sreda, oktober 04, 2006

Dnevnik, blogi, palec in morje

Načeloma je bilo samo vprašanje časa, glede na to, kako so mediji v Sloveniiji zagrabili bloge. Najprej Delo, potem Večer, sledil je RTV ... Sedaj se je za previden in nekoliko drugačen korak v tej smeri odločil še Dnevnik. Če najprej pogledamo prve tri in njihove pristope. Delovi blogi, ki jih bolj ali manj nihče več ne upošteva, so se odločili za mešanico VIP vsebin in uporabniških vsebin. Večer se je odločil za uporabniške vsebine. RTV se je odločil le za VIP vsebine. Dnevnik, ah ja, Dnevnik se je odločil, da ne bo naredil blogov kot takih, temveč bo raje uporabnikom dovolil, da komentirajo njihove članke (oziroma kolumne), ki jih bodo uredniki izbrali in objavili.

Kljub temu, da je taka zamisel nasprotje blogov, ki temeljijo na demokratičnosti, Dnevnik priznava, da gre za reakcijo na bloge. Njihova "dodana vrednost" je, da kot objavljen avtor dobiš vidnost na njihovi strani, saj te objavijo v svojem "Hall of fame" skupaj z ostalimi kolumnisti in komentatorji. Za konec dodajo še to:

In da nas sedaj ne boste vsepovprek obtoževali cenzure, še obrazložitev te poteze: blogi (forumu ipd.) so, resnici na ljubo, na svetovnem medmrežju postali leglo nekakovostnih in žaljivih vsebin apriori. In v izogib žaljenju zaradi žaljenja ter ločevanju zrna od plevela uvajamo rubriko, ki naj bi vas spodbudila le k dodatni kreativnosti. Torej upamo, da jo boste tudi kot takšno razumeli...

Hmm. Na neki ravni razumem to potezo. Vzdrževanje lastne blog platforme je nehvaležno in zapleteno delo, poleg tega pa dejansko pogosto dobiš veliko "šodra". Toda taka obrazložitev nima smisla. Kako naj bi omejevanje svobode pisanja (ne mislim na cenzuro) spodbujalo ustvarjalnost? Vzemimo primer. Na nek njihov komentar napišem svoj komentar, ki je kakovosten, genialno napisan in oh in sploh. V redu, dobim objavo. In kaj zdaj? Moram vedno odgovarjati na njihove komentarje? Mogoče si želim naslednjič nekaj podobno poglobljenega napisati o kakšni drugi temi, o kateri ni pisal nihče izmed njihovih kolumnistov. Seveda lahko vedno odprem svoj blog in blogam o tem. Toda kakšno vlogo je potem tukaj odigral Dnevnik, razen, da mi je z neko arbitrarno omejitvijo postavil meje moji ustvarjalnosti. Vprašanje, ki se zastavlja je, kakšen vpliv na mojo branost bi imela objava na njihovem portalu.

Poleg tega mi ni všeč ta zamisel "ločevanja zrna od plevela". Blogi pač temeljijo na tem, da so bralci sami sposobni razločiti kaj jim je všeč in kaj ne. Če nekdo piše kakovostno, potem bo bran. Če ne piše kakovostno, potem ne bo bran. Naj odločijo bralci.

Imam predlog. Zakaj Dnevnik raje ne vgradi blogov v svoje članke? Washington Post ima recimo tak koncept. Če nekdo piše o članku na svojem blogu, se ta blog pojavi poleg članka, tako da lahko ljudje preberejo še kaj več. Dnevnik si lahko seveda ohrani svojo tako oboževano pravico urednikovanja in odstrani bloge, ki ne ustrezajo njihovim visokim standardom pisanja.

Tak pristop bi bil bolj logičen zaradi tega, ker bi se s tem Dnevnik lahko vključil v blogosfero, ne da bi pri tem tvegal z odpiranjem nove blog platforme, ki je odkrito povedano Slovenija niti ne potrebuje. Njihovi članki bi bili pogosteje citirani in bolje brani. Kar je, po mojem, cilj vsakega časopisa, pa čeprav si tega ne priznajo.

Seveda vse ni slabo. Dnevnikov korak je zelo previden, a vendar odpira vrata vsebinam, ki so jih ustvarili uporabniki, kar je vredno pohvale. Škoda samo, da so se tega lotili na tipičen način starih "medijev". Ohraniti hočejo preveč nadzora, čeprav je največji čar uporabniških vsebin ravno njihova ustvarjalnost, ki izhaja iz neomejene ustvarjalnosti.

Aja. Tole bo šlo k njim v komentar. Si zaslužim Hall of Fame? He he.

torek, oktober 03, 2006

Najboljši bittorrent sledilci

Ne zatiskajmo si oči. Veliko nas uporablja bittorrent v take ali drugačne namene ;). Torej bo komu koristna tale primerjava bittorent sledilcev, ki kaže koliko torrentov je na kakšni strani in kako uporabljani so. Zapis primerja deset sledilcev, končni rezultat pa je bil zame nekoliko presenetljiv. Na vrh se je namreč uvrstil BT Junkie za katerega nisem še nikoli slišal. Osebno sem vedno nekako nihal med Mininovo, Pirate Bayjem in Torrentspyjem. Toda tale BT Junkie je res kar kul, tako da imam mogoče novega favorita.

Pa dodajmo še anketo. Uporabljate Bittorrent ali ne?



Create polls and vote for free. dPolls.com

ponedeljek, oktober 02, 2006

Vtisi in skrbi glede Večerove blogerske značke

Zvone z Večera je v slovensko blogosfero vrgel še eno rokavico. Tokrat je napovedal, da lahko blogerji na svojih blogih objavimo značko, ki nas bo upravičila do možnosti, da nas objavijo na posebni strani v Večeru, ki bo namenjena blogom. Osebno sem podobno idejo zagovarjal že pred časom, ko sem na Delovih blogih še poskušal prepričati vodstvo, naj nekako motivirajo blogerje. Seveda niso poslušali.

Zvone je očitno razmišljal v isti smeri in na dan prišel s prej omenjeno idejo. Toda sedaj sam nisem več prepričan, če je to najboljši pristop k popularizaciji bloganja in blogerjev. Toda naj se najprej osredotočim na pozitivne stvari.

Najprej bi rad izrazil pohvale za neodvisnost od platforme. Zadeva naj bi praviloma delala na vseh blogerskih platformah, kar je odličen pristop. Vsaka tak tehnologija mora biti neodvisna od platforme, če ne želi postati igrišče omejenega nabora ljudi.

Druga pohvala gre samemu koraku. Popularizacija blogov je pač potrebna in to je morda korak v pravo smer.

Tretja pohvala gre Večeru, ki je bil pripravljen prestopiti svoje meje klasičnega medija in vključiti tudi bloge, ki nekako (še) ne sodijo v ta okvir.

Sedaj pa še k razlogom, zaradi katerih menim, da morda to ni prava smer, čeprav sem jo zagovarjal tudi sam.

Kako bodo blogi funkcionirali v papirnati obliki? Vsak blog je poleg samega članka tudi zbirka povezav znotraj članka in izraz osebnosti posameznika preko videza bloga in drugih pritiklin, ki jih imamo blogerji tako radi. Papirnata oblika tukaj ni najboljši medij.

Drugo vprašanje, ki se na nek način navezuje na prvo (torej pomanjkanje povezav), je, ali ni papirnata oblika nasprotje blogov? Kot sem že poudarjal, blog ni medij. Medij je enosmerna komunikacija, kjer medij proizvaja vsebino, potrošniki pa jo pasivno konzumirajo. Blogi, na drugi strani, so komunikacija. Nekdo nekaj napiše in nekdo drug mu na to odgovori v svojem zapisu. To je dinamika, ki jo s papirjem praktično ni mogoče kopirati.

Tretje vprašanje pa je vprašanje urednikov. Klasični mediji so podvrženi nadzoru urednikov, ki izbirajo, kaj se bo pojavilo v mediju in kaj ne. Ali blogosfera na tej ravni potrebuje urednike? Nenazadnje smo sami odgovorni, kaj se pojavlja v naših blogrolah ali na katere zapise povezujemo. Načeloma smo s tem sami svoji uredniki in uredniki za druge.

To bi bili moji prvi pomisleki ob Večerovi znački. Jo bom sam uporabil? Ne vem. Mogoče bom raje samo objavil zapise, ki bi jih rad predlagal na Večerov blog. Mogoče je bom objavil sem.

Ne razumite me narobe. Ne kritiziram zamisli in v bistvu se mi zdi ideja dobra. Toda obenem vidim z njo nekatere "ideološke" težave, zaradi katerih sem glede zadeve nekoliko skeptičen. Sem namreč jezikoslovec in sem zaradi tega naravno previden pri morebitnem prehajanju sporočil med različnimi diskurzi. Vedno namreč ostaja možnost, da bodo ta sporočila preprosto nerazumljena. Tega pa si blogerji verjetno ne želimo.