petek, december 22, 2006

Pandora ima rada družbo

Spletni radio Pandora se razvija še naprej. Medtem, ko se mi zdi, da so fantje pri Last.fm bolj ali manj pozabili na razvoj svoje storitve, se Pandora očitno ne misli ustaviti. Ta teden so dodali nekaj zanimivih novosti, ki so namenjene predvsem druženju in povezovanju z drugimi uporabniki.

Vsak uporabnik sedaj dobi osebno spletno stran, na kateri lahko napišete nekaj o sebi ter ostalim uporabnikom pokažete kakšna glasba vam je všeč. Ko poslušate radio, namreč lahko pesmi ali izvajalce, ki so vam všeč dodate med zaznamke in se prikažejo na vaši spletni strani. Osebna spletna stran prikazuje tudi vaše radijske postaje, obiskovalci pa vam lahko preko majhnega okna pustijo tudi sporočilo, ki pa ne sme biti daljše od 500 znakov.

Družbene možnosti so odlično integrirane tudi z zaodrjem. Če vam je, recimo, všeč "Debaser" od Pixies, lahko kliknete na skladbo, kar vam prikaže podrobne informacije o skladbi, podobne skladbe in ljudi, ki so jo poslušali. Nato lahko obiščete predstavitveno stran vsakega od teh uporabnikov, si ogledate njihove radijske postaje in jih dodate med svoje stike.

Dodana je tudi možnost, da se naročite na vir RSS skladb, ki so jih določeni uporabniki dodali med priljubljene skladbe.

Še kratek ogled novih možnosti preko zaslonskih slik:

Tak je videti seznam izvajalcev, ki so vam bili najbolj in najmanj všeč:

image

Komentar, ki ga lahko pustite drugemu uporabniku Pandore:

image

Seznam skladb, ki jih lahko označiš med poslušanjem:

image

Stran iz zaodrja Pandore, kjer lahko pogledate, zakaj je bila skladba izbrana, katere so podobne skladbe in kdo še posluša enako glasbo:

image

Povezani zapisi:

Pandora hitro meša
Pandora dodala zaodrje

Čudni pogoji uporabe na Delovih blogih

Danes sem čisto slučajno opazil naslednje splošne pogoje uporabe na Delovih blogih. Zadeva je napisana takole:

Z vstopom na spletno mesto tuditi.delo.si se strinjate in potrjujete, da ste seznanjeni s temi splošnimi pogoji in da jih sprejemate. Delo si pridržuje pravico do morebitnih sprememb teh pogojev. Spletno mesto tuditi.delo.si smete uporabljati le za zasebne in nekomercialne namene. Vsako kopiranje, kakršnokoli spreminjanje, razmnoževanje na kakršen koli način, distribucija in vsakršno komercialno okoriščanje ali prodajanje katerih koli podatkov ali katerihkoli sestavin mesta tuditi.delo.si, je prepovedano.

Nisem pravnik, vendar se mi zadeva bere tako, kot da nekako nimaš pravice komercialno izkoriščati svojega avtorskega dela, ki ga prispevaš na spletno stran. Prepovedano je tudi razmnoževanje in distribucija, kar se mi sliši, kot da načeloma ne moreš uporabiti kakšne licence Creative Commons za svoje prispevke.

Sicer je seveda vprašanje, ali ni obvestilo samo nerodno napisano in imaš pravico početi s svojimi stvarmi, kar želiš. Toda na prvi pogled se mi zdi, da so pogoji precej drakonski in popolnoma neprimerni za spodbujanje nastanka kakovostne vsebine. Nenazadnje si morda Delo lasti vaša avtorska dela, čeprav tudi to eksplicitno ni navedeno.

Če se motim, bom vesel popravka.

sreda, december 20, 2006

Nova različica Bloggerja ni več v beti

Za uporabnike Bloggerja bo zanimiva novica, da Blogger ni več v preizkusni fazi. Sicer še niso migrirali vseh uporabnikov, pravijo pa, da naj bi se to zgodilo v naslednjih nekaj tednih.

In kaj je v novi različici novega:
  • Nov način prilagajanja predloge
  • Vpis z Googlovim računom (tistim, ki ga običajno uprabljamo za Gmail)
  • Možnost ustvarjanja zasebnih blogov, ki jih lahko berejo le izbrani uporabniki
  • Več možnosti za vire RSS (poseben vir za komentarje)
  • Prenovljena nadzorna plošča za hiter dostop do najbolj uporabljanih možnosti
  • Ni vam več potrebno ponovno objavljati vsakič, ko napišete nov zapis
Na preizkusno različico sem preskočil pred nekaj tedni in moram reči, da so prvi vtisi dokaj pozitivni. Spremembe so dovolj majhne, da nimaš občutka, da ničesar ne znaš, kar je pogosoto pri novih različicah programske opreme ali spletnih storitev. To, da ni potrebno objavljati celega bloga ob vsakem novem zapisu je odlična novost in izredno dobrodošla. Nič več strmenja v "Publishing your blog ... 54 %).

Stvar, ki je še nisem uporabil je nov način oblikovanja predloge. Možnost sem si ogledal in je videti zanimiva, vendar se nekako še nisem bil pripravljen spustiti v urejanje predloge, ki sem jo s trudom oblikoval v zadnje pol leta. No, niti ne tako s trudom, ampak vseeno nimam posebne želje, da bi popravljal nekaj, kar ni pokvarjeno.

četrtek, december 14, 2006

Ker reklam ni nikoli preveč

Delovi blogi izstopajo vsaj po eni stvari. Ko stran odpreš ne vidiš vsebine ampak reklame.

image

Hvala, Francozi

V zadnjih mesecih je Evropska komisija resno razmišljala, da bi uvedla spremembe na področju nadomestil za prazne pomnilniške medije. No, sedaj so se načrti, da bi uvedli bolj pravično kompenzacijo ustavili. Za to se lahko zahvalimo glasbeni in filmski industriji ter Francozom. Vodja komisije, Barroso, naj bi sprejel odločitev o zaustavitvi procesa po pismu, ki ga je prijel od Villepina.

Po odločitvi so glas dvignili proizvajalci elektronskih naprav, ki jih nadomestila najbolj bolijo, saj dvigujejo cene njihovih izdelkov. Napovedali so že, da bodo vložili pritožbe proti določenim državam.

Mimogrede, dajatev, ki jo v Španiji plačate za iPoda je 90 evrov (prav ste prebrali). Bi si mislili, da bo zaradi tega iPod v Španiji dražji? No, motite se. iPod v Španiji stane enako kot, recimo, na Irskem. To pomeni, da več ali manj vsi z manjšimi dajatvami subvencioniramo španske umetnike. Ko greste naslednjič gledati Almodovarja zahtevajte popust. Velika verjetnost je, da ste film namreč plačali iz svojega žepa.

O tej temi sem več pisal v naslednjih zapisih:

Kriv brez možnosti pritožbe
Spet malo o nadomestilih

sreda, december 13, 2006

Tretja različica Googlove orodne vrstice

Google ne počiva in stalno razvija svojo orodno vrstico za Firefox. Zanimivo je predvsem to, da vrstice za Firefox in Internet Explorer razvija povsem ločeno, zaradi česar imamo Firefoxovci včasih manj možnosti, včasih pa več.

Nova vrstica pravzaprav ne prinaša nič posebej revolucionarnega. Iz različice za IE so nam dali možnost dodajanja gumbov (za Gmail, Calendar, Video in Finance) ter možnost dodajanja strani med priljubljene (Google bookmarks). Gre za dobrodošle dodatke, ki sem jih kar zavidal uporabnikom IE, čeprav ne dovolj, da bi naredil preskok med brskalnikoma.

Najzanimivejšo novost sem prihranil za konec. Kot vsi veste, je Google predstavil spletno orodje za urejanje besedil in pregledic, imenovano Google Docs & Spreadsheets. Z novo orodno vrstico imate sedaj na voljo možnost, da različne dokumente (.doc, .xls, .rtf) odprete neposredno v tej spletni aplikaciji. Načeloma s tem Google odstrani potrebo po Wordu in Excelu. Zadevo sem preveril in deluje odlično ter bistveno pospeši brskanje med rezultati.

Ima pa možnost nepotrebno pomanjkljivost, saj deluje le pri rezultatih iskanja, ne pa recimo v Gmailu. Res je, da imamo uporabniki Gmaila na voljo možnost odpiranja preglednic v Google Docs, toda to velja le za preglednice ne pa tudi za besedilne dokumente.

Sorodni zapisi:

Dodatek za Google Reader

torek, december 12, 2006

Bi kdo zamenjal filter?

Danes sem pisal, da bo Delo predstavilo prenovljene bloge. V času pisanja obiskovalce še vedno pričaka obvestilo, da se stvari še ne dogajajo. (Pet minut kasneje je zadeva zaživela, svašta, očitno mi berejo misli) Nič presenetljivega. Saj ne, da dvomim, da so inženirji na Delu popolnoma sposobni, ampak pri takih projektih se vedno malo zavleče. Tudi skoraj nimam dvomov, da bodo stvari delale, ko jih bodo predstavili javnosti.

Toda ob vsem tem sem začel razmišljati o nečem drugem. Zakaj se Delo sploh ubada s svojo blog platformo? Preskok na Wordpress je s stališča sistemske administracije in razvoja smiseln, saj lahko pozabiš na razvojne stroške in se osredotočiš na druge stvari. Toda sama motivacija, zakaj bi se medij ukvarjal z nečim takim, mi resnično ne gre v glavo. Razumem, zakaj se za to odloči SiOL, ki je ponudnik dostopa do interneta, saj jim je nenazadnje v interesu, da je na spletu čim več vsebin in tako splet postane bolj relevanten za uporabnike. Jasno.

Toda medij? Do neke mere je blog upravičen ekonomsko. Več vsebin pomeni več obiska, kar pomeni več prihodkov od oglaševanja na spletu. Kot ponudnikom vsebine je časopisom tak koncept precej jasen in tudi blizu. Domen iz L-Files je prepričan tudi, da je tak pristop precej povezan z višanjem Google PangeRanka, kar je verjetno tudi en od razlogov.

Toda časopisi ob tem pozabljajo na svojo drugo, prav tako pomembno vlogo. In to je vloga filtra:


Časopis je v osnovi ponudnik vsebine, vendar je po drugi strani tudi filter. Bralci zaupamo urednikom, da bodo na podlagi svojega poznavanja nas, bralcev, določili tiste vsebine, ki so za nas relevantne. V kolikor jim to ne uspe, so naredili časopis za nas manj zanimiv in uporaben.

V spletnem svetu se filtri spremenijo. Najučinkovitejši in največji filter je Google. Kot nekakšen jasnovidec nam vedno ponudi tiste vsebine, ki so za nas relevantne. Zaradi tega ga uporabljamo.

Toda Google kot filter ni vedno uporaben. Če recimo želiš prebrati najzanimivejše novice in blog zapise dneva je Google blizu neuporabnosti. Google News spremlja samo velike medije, ne pa tudi blogov, oziroma jih spremlja v omejenem naboru. Kar je potrebno je naslednja raven abstrakcije, torej iskanja zanimivih člankov in njihovega združevanja. Če ste se kdaj praševali, zakaj so strani kot so de.licio.us, digg ali reddit tako "vroče"? Zaradi tega, ker počnejo ravno to - filtrirajo popolnoma brezoblično maso novic, mnenj, smešnih slik in govoric, ki sestavljajo svetovni splet.

Te strani to počnejo s pomočjo skupnosti, torej s pomočjo in sodelovanjem uporabnikov. Delo, kot nekdo, ki ima izkušnje s filtriranjem vsebin, bi se tu moralo počutiti kot doma. Osebno bi raje videl, da bi Delo izdelalo sistem za agregacijo/filtriranje dnevnih slovenskih novic in blogov. Mogoče bi lahko vzpostavili sistem za shranjevanje zaznamkov in družbeno izmenjavo zaznamkov pripeljali širšemu krogu uporabnikov. Vem, da del.icio.us ni vezan na jezik in ga uporablja veliko slovenskih uporabnikov, toda prepričan sem, da je prostor za vsaj enega slovenskega ponudnika.

Še več, Delo bi lahko povratne informacije, ki bi jih dobili preko glasovanja in sodelovanja uporabnikov, uporabilo za izboljšanje lastne časopisne vsebine. S filtriranjem, kjer sodelujejo uporabniki, namreč najbolj jasno vidiš, kaj je tisto, kar zanima tvoje bralce.

Prihodnost ni v vzpostavljanju blog platforme. Blog platforma je preprosto papir in svinčnik. Neposredno od nje, razen mogoče oglaševalskega denarja, operater nima posebne prednosti. Ne pravim, da je Delo naredilo napako s prenovo bloga. Nenazadnje je tudi to čisto sprejemljivo orodje. Toda prihodnost ni v vzdrževanju in ponujanju platforme, ki nima posebne dodane vrednosti. Definitivno pa je prihodnost v filtriranju vsebin, ki jih je vsak dan več. Naj se s platformo ukvarja SiOL, če ljudje do njihovih blogov dostopajo preko tebe, si jih odstranil iz enačbe in jim prepustil težaško delo vzdrževanja blogov.

Poskusov agregacije ni malo. Tu je slovenski reddit, eskape (o katerem sem pisal zjutraj in me še sedaj niso potrdili), jaz.si, siblogs in sloblogi, če naštejem samo nekatere. Tudi Večer poskuša doseči nekakšno agregacijo s svojim objavljanjem v tiskani obliki. Seveda se zavedam, da je majhnost Slovenije nekakšna ovira pri družbenih novicah, toda to še ne pomeni, da je poskusiti greh. Delo bi lahko brez težav poskusilo z integracijo svojih novic (glede na citiranost v blogih) z blogi. To bi bilo kul. Kar ni prava pot, je osredotočenost na svoj obzidani vrt in blogersko platformo, kar se bo skoraj neizogibno zgodilo, ker se je več ali manj povsod drugod tudi. Poglejte SiOL-ove bloge in Večerove in eDnevnik. Povsod so linki ali na bloge znotraj sistema ali pa jih sploh ni. In to zmanjšuje vrednost spletnega mesta. Saj že blogerji sami ne delujejo kot agregatorji za dobre bloge.

Torej ... bi kdo zamenjal filter?

PS: O agregatorjih je pred kratkim pisal tudi had. Sam sem o pisanju o tej temi pričel razmišljati pred kakšnimi tremi tedni. Vmes je svoj članek objavil had, zaradi česar sem pač počakal na bolj primeren čas, ko sem lahko razmišljanje postavil v kontekst. had pa mi očitno bere misli :).

Kar nekaj zanimivih odkritij

Zadnje dni preizkušam nov sistem za vodenje statistike obiska bloga, ki me je pripeljal do nekaj zanimivih odkritij. Sistem je namreč precej osredotočen na to, da ti prikaže s katerih strani so se ljudje prikobalili na vaš blog.

Prva zanimiva novost je stran eskape, pri katerem gre za agregator novic in blogov. Resnici na ljubo nisem prvi, ki je to opazil, saj je na stran opozoril že Franc na LiLoLe. Ideja eskape je zanimiva, saj združuje tako vroče novice, sistem za bloganje in forume. Registrirati se na stran nisem uspel, saj je očitno še zaprta za širšo javnost ali pa me preprosto ne želijo v svoji skupnost ;). Pri novicah je stvar videti podobna redditu. Uporabniki predlagajo novice, ki jih lahko drugi obiskovalci obiskujejo, komentirajo in obiščejo.

Eskape je očitno precej družbeno usmerjen, obenem pa poskušajo v celotno zgodbo uvesti visoko stopnjo kategorizacije, saj je na voljo prava poplava kategorij, od tehnologije do zdravja, vmes pa najdemo še njega in njo ter podobno. Za posamezne članke je mogoče glasovati in jim prilepiti oznako "hudo!", kar je podobno kot pri vseh ostalih družbenih straneh, kot so digg ali reddit. Glasovati je mogoče tudi proti članku in mu prilepiti oznako "halo!". Stran je mogoče celo bolj podobna diggu kot redditu, saj ima veliko kategorij, obenem pa je pohvalno, da so zraven priklopili še druge načine komunikacije in druženja. Kolikor razumem stran, s klikom na posamezne kategorije dejansko dobiš vpogled v vse nove prispevke v vseh delih sistema. Tako s klikom na tehnološko rubriko dobiš pogled na vse nove povezave, bloge in forumske komentarje, ki so označeni s to kategorijo. Zanimivo in hvalevredno, vendar obenem nevarno za "spam" po kategorijah. No, bomo videli.

Na prvi pogled je stran videti zanimiva, čeprav ji manjka nekaj stvari. Recimo skripta, ki jo lahko dodaš na svoj blog in bralcem omogočiš, da te predlagajo neposredno na stran. Zavedam se, da to odpre pot marsikakšnemu smetju, vendar je to pač dejstvo sodobne dobe interneta. Drugi pomislek je, da ni RSS vira najnovejših strani, kar je hud spregled. Če slučajno moj blog bere kdo iz eskape.si, ga vabim naj mi pusti komentar ali pa pošlje mail. Imam namreč kar nekaj vprašanj.
Druga, morda bolj zanimiva povezava, ki sem jo odkril preko svojega novega sistema za vodenje statistike, pa je, da se je Delo očitno odločilo prenoviti svoje bloge. Morda se kdo še spomni neuspelega poizkusa Delovih blogov. Moja največja zamera takrat je bil nezmogljiv sistem, ki ni omogočal ničesar pametnega in je bil bolj posmeh uporabnikom kot dejanska blog platforma. Ena od stvari, ki sem jim jo predlagal na svojem blogu je bila ravno, naj preidejo na Wordpress in se osredotočijo na ustvarjanje vrednosti za svoje uporabnike.

No, včeraj sem odkril, da so se odločili za popolno prenovo. Očitno so namestili Wordpress in ga bodo uporabili za novo blog platformo. Prvi naslov se je glasil http://tuditi.delo.si, vendar povezava ne dela več. Očitno so se odločili za današnjo migracijo, saj nas sedaj na http://delo.si/blog čaka obvestilo, da prenavljajo sistem.

No, sistem bo očitno na Wordpressu in ker sem stvar opazil šele včeraj zvečer, kaj več ne morem povedati, prilagam pa screenshot iz svojega novega Delovega bloga, saj so migrirali vse bloge in uporabniške podatke iz starega sistema, kar je več kot pohvalno. V začetku očitno precej stavijo na Ferija Lainščka in njegovo e-knjigo, kjer naj bi imeli možnost sodelovati tudi bralci.

image

Sprašujem se, če ni Delo že zamudil svoje priložnosti za vzpostavitev resne konkurence na področju blogov, čeprav seveda pozdravljam vsako novo konkurenco. Toda Delo si je zapravil zaupanje uporabnikov in javnosti s svojo prvotno nesmiselno odločitvijo za uporabo slabe platforme in ignoriranjem svojih uporabnikov in njihovih želja. Upam, da so jih izkušnje iz preteklosti izučile in to pot ne bodo na prvo mesto postavljali svojih VIP piscev in zanemarili potreb svojih bralcev in uporabnikov.

Povezani zapisi:

Kako? Ne razumem
Kaj bo naredilo Delo z blogi?
Bolje Blogger, Delo ali Večerov blog?

torek, december 05, 2006

New York Timesov bralec

Moram reči, da imam za dva časopisa v svojem srcu mehko točko: britanski Guardian in ameriški New York Times. Prvi je v zadnjih nekaj letih pokazal, da resnično "šteka" novo podobo medijev, saj je predstavil številne novosti, med katerimi izstopa Comment is Free, zbirka blogov in komentarjev eminentnih posameznikov.

Na drugi strani je ameriški New York Times, institucija med časopisi, ki prav tako že nekaj časa išče različne načine, kako se prilagoditi internetu in novim potrebam svojih bralcev. Njihov najnovejši poizkus na tem področju je New York Times Reader, aplikacija za branje časopisa na osebnem računalniku.

Aplikacija je bila najprej na voljo na Windows Visti, predvsem kot tehnološki primer, kaj novi Microsoftov operacijski sistem omogoča. Sedaj ga lahko namestimo tudi navadni smrtniki na starejših operacijskih sistemih, torej Windows XP. Toda cena ni majhna, saj potrebujemo ogrodje .NET 3.0 Framework, ki vključuje tudi neke nove tehnologije za prikazovanje. Prenos ni majhen in če se prav spomnim zahteva tudi ponovni zagon računalnika.

Sam bralec je majhen in se hitro prenese s spleta, namestitev pa prav tako ni ravno dolgotrajna. Ob prvem zagonu vpišete še uporabniško ime in geslo in že ste pripravljeni na uporabo. Pričaka vas sledeča aplikacija:

image

Zadeva poskuša čim bolj tesno slediti podobi natisnjenega časopisa. Na zgornjem pasu so na voljo posamezni deli časopisa (politika, mednarodna politika, lokalne novice, ...). Ko kliknete na članek, se vam članek odpre v celoti, kot prikazuje slika.

image

Na vsaki strani imate več možnosti, kot so shranjevanje člankov, dodajanje oznak in poudarkov, tiskanje in pošiljanje po elektronski pošti. Spreminjate lahko tudi velikost pisave.

image

Takole pa izgleda označena spletna stran:

image

Naslednja zanimiva stvar je, da lahko z desnim klikom na članek poiščete povezane teme. Tako lahko iščete po podjetjih ali osebah, ki so omenjene v članku ali pa morebitne sorodne članke z isto tematiko.

image

Za hitrejši pregled novic imate na voljo tudi gumb, s katerim lahko na hitro pogledate, kateri članki so najbolj brani. Poglejmo si primer v oddelku z znanostjo:

image

Skratka, gre za izredno simpatično aplikacijo. Seveda ne moremo mimo dejstva, da gre v osnovi še vedno le za specifičen in posebej prilagojen bralec novic RSS. Toda kljub temu doda dovolj posabnih možnosti, s katerimi izstopa in bralcu dejansko ponudi nekaj več. Privlačen videz, napredne možnosti in seveda odlične vsebine. Če le ne bi zahteval tečne namestitve dodatne programske opreme. Upajmo, da si bo kaj podobnega spomnil tudi kakšen slovenski časopis.

Povezani prispevki:

Guardian je inovativen
Prenova New York Timesa in nekaj drugih malenkosti

Dodatek za Google Reader

Z novo različico Google Readerja sem se poslovil od Bloglines in za stalno presedlal na Googlovo aplikacijo za branje virov RSS. Sem pa takoj pričel pogrešati eno stvar: v Firefoxu si lahko pri Bloglines namestil razširitev, ki te je opozorila na neprebrane novice. Google Reader tega žal uradno nima.

Se je pa seveda našel nekdo, ki nam je to ponudil sam. Na oder vabim Google Reader Notifier, majhno (19 KB) razširitev za Firefox, ki se poveže z vašim Reader računom in vam prikaže ali imate nove neprebrane novice in koliko jih je. Lahko vam tudi vsakič, ko najde nove prikaže obvestilce, kar je sicer ena od možnosti, ki jih osebno izklapljam.

Takole izgleda stvar, ko je nameščena (in brez skrbi, ni posnetek mojih virov)
Status bar

Takole pa je videti okence, ki vam sporoči, da imate nove neprebrane novice.

Notification Window

Povezani zapisi:

Googlove novosti zadnjih dni in tednov

nedelja, december 03, 2006

Iščejo se Trefaltovi nagrajenci

Tale je precej mimo uradne teme mojega bloga, ampak me vseeno matra. V glavnem, zadnjič sem tik pred spanjem dobil fiksno idejo, da bi rad spoznal, ali vsaj slišal izkušnjo nekoga, ki je bil/a na Trefaltovi oddaji, mislim, da se ji je reklo "Kolo Sreče". To je bila tista oddaja, ko so družine tekale po studiju in odpirale skrinje. V skrinjah so bile vedno kakšne kul nagrade, kot na primer celotna paleta izdelkov Gorenjke ali kaj podobnega.

V glavnem ... Ali je kdo bil na tej oddaji, oziroma ali pozna koga, ki je bil. Nagrada, se sprašujete? No, če dobim zanesljive informacije, potem se lahko zmenimo za pivo ali pico. Ker je ravno ena črka razlike med obema ;).

Update: Zvedel sem že za dva nagrajenca. Sedaj pa si moram domisliti kaj sploh hočem z njima, saj ravno jasne zamisli niti nisem imel. Zdaj sem v situaciji, ko sem vrgel kepo na hribu, ob vznožju pa s strahom gledajo, kaj se bo zgodilo. Razmišljam o čisto kratkem intervjuju po mailu, da teh ljudi ne bom preveč obremenjeval. Hvala Hirkani in Hadu, da sta se potrudila. Hirkani z iskanjem, Had pa s svojim linkom na blogu.

Stare, a dobre

Sicer nimam ravno veliko časa za igranje iger na računalniku, vendar si vsake toliko časa vzamem nekaj časa in se za kakšno uro ali dve potopim v kakšno od iger. Žal se mi zdi, da me dandanes le redko kakšna igra potegne vase do te mere, da je ne bi mogel nehati igrati, kar so lahko dosegle igre izpred deset let ali več.

Če ste nostalgik, potem vam priporočam, da obiščete spletno stran Best Old Games, kjer je zbranih kar precej res dobrih starih iger. Najprej sta mi v oči padle Civilization 2 in Warcraft 2, ki sem ju igral neprestano. Je pa precej tudi drugih klasik, kot so UFO: Enemy Unknown, Worms (bye-bye), Panzer General, Micro Machines in še druge.

Mimogrede, nisem čisto prepričan, da je stran popolnoma legalna. je pa res, da iger v trgovini praviloma ne boste več našli.

petek, december 01, 2006

59 Monty Pythonovih skečev

Ne vem sicer, ali imajo vsi poklici kaj podobnega, dejstvo pa je, da si le težko anglist (kar sem jaz), če ti ni všeč Douglas Adams. Podobno te gledajo kot izobčenca, če ti niso všeč Monty Python. Zato sem bil kar zadovoljen, ko sem odkril spletno stran, na katerem je seznam 59 skečev, ki so shranjeni na YouTube.

Prisotnih je kar nekaj legendarnih skečev, žal pa nisem našel meni osebno najboljšega z mrtvo papigo. No ja, človek ne more imeti vsega.

torek, november 28, 2006

Nova Opera Mini

Firefox je moj brskalnik izbire, kadar govorimo o namiznem računalniku. Toda na mobilnem telefonu človek v bistvu nima druge izbire, kot da si namesti Opero Mini. Še dobro, da gre za relativno soliden izdelek, ki mu pravzaprav veliko ni očitati. Njihov inovativni pristop deluje na tem, da se vsebine ne prenašajo neposredno na mobilni telefon, temveč se vmes ustavijo še na strežnikih Opere, kjer jih prilagodijo, da so primerne za mobilni telefon.

Ravno zato je dobra novica, da je Opera Mini pravkar postala še veliko boljša. Predstavili so namreč že tretjo različico, ki prinaša kar nekaj novosti. Najprej so dodali podporo za vire RSS, kar je zame osebno odlična novica. Velikokrat moram kje čakati, zaradi česar mi pride prav, da lahko na hitro preverim kakšno novico ali dve.

Druga zanimiva novost je, da je sedaj Opera Mini izredno varna in jo lahko baje uporabljamo celo za nakupovanje in e-bančništvo. Moram reči, da tega sicer nisem preizkusil, saj me ne mika, da bi kupoval preko mobilnega telefona, ampak lahko se zgodi, da bo to komu všeč.

Dodali so tudi možnost bloganja, ki pa deluje z njihovim Photo Blogom. Posnameš sliko z mobitelom in jo nažgeš na blog. Škoda, da ni integrirana z Bloggerjem ali kakšnim drugim priljubljenim blogerskim sistemom. No ja, človek vsega ne more imeti.

V kolikor vam telefon to omogoča, potem preprosto s svojim brskalnikom WAP obiščite naslov http://operamini.com in sledite navodilom na zaslonu. Program je zastonj.

Če se slučajno sprašujete zakaj zadnje čase več zapisov o mobilnih tehnologijah, naj pojasnim. Pred kratkim sem si namreč omislil dovolj sodoben telefon, da se lahko s temi stvarmi igram.

Boljše recenzije

Včeraj sem po službeni dolžnosti pregledal približno 40 do 50 strani recenzij dveh programov. Za namen tega zapisa niti ni važno katerih. Recenzije so prihajale iz različnih revij, vendar sta mi najbolj v oči padli dve dejstvi: formulaičnost in pomanjkanje kakršnegakoli navdušenja nad izdelkom.

O čem govorim? Najprej formulaičnost. Vsaka recenzija je zgrajena po istem kopitu: najprej nekaj malega zgodovine, potem pa prvi vtis (povsod omenijo uporabniški vmesnik), predstavitev par novosti ter že smo pri zaključku. Povsod pišejo eno in isto. Kar je po mojem še huje, je, da predvsem opisujejo neke nove možnosti, obenem pa bralec ne dobi ravno občutka, kaj je na teh novih možnostih dobrega.

Druga stvar je pomanjkanje navdušenja. Praktično vsaka stavek je napisan po principu: ta in ta možnost je dobra, ampak ni nič posebnega. To in to vam nekaj, olajša, ampak to ni nič novega. Zdi se mi, da bi lahko včasih novinarji pokazali tudi malo navdušenja. Če je nekaj dobro, potem po mojem ni nič narobe, če to pohvališ.

Vse to me je napeljalo k razmišljanju. je mogoče v dobi blogov, kjer smo na nek način avtorji vsi, izboljšati koncept recenzije? In tu nastopite vi, dragi bralci. So vam obstoječe recenzije programske opreme in podobnih stvari všeč, ali bi včasih radi kaj več? Kakšen koncept bi vam bil blizu?

Osebno sem razmišljal v smeri podrobnega opisa posameznih možnosti, ki bi jih lahko obogatili z zaslonskimi slikami in "screencasti". Lahko bi se recimo osredotočil na zelo specifične stvari, ki jih lahko naredim. Mogoče bi lahko za posamezne stvari pisal, kako jih uporabljam. Kaj pa če bi na enem blogu združil izkušnje več ljudi? Lahko bi recimo pisal o tem, kako uporabljam Outlook za nadzor nad svojo pošto. Bi to koga zanimalo?

Načeloma sem zastavil več vprašanj, kot dal odgovorov. Toda zdi se mi, da recenzije programov v računalniških revijah preprosto ne prestanejo kritičnega pogleda in prepričan sem, da bi bile lahko boljše.

Mnenja?

ponedeljek, november 27, 2006

Zbirka prenosnih aplikacij

Med sodobnimi prijemi pri računalništvu mi gre na živce trend, kjer poskušajo v eno aplikacijo stlačiti čim več funkcionalnosti. Tako na koncu dobimo aplikacijo, ki dela milijon stvari, pri tem pa niti ene zares dobro. Osebno sem pristaš majhnih aplikacij, ki delajo eno stvar, a to odlično. Zato mi je, recimo, všeč Firefox. V le nekaj megabajtih se skriva zmogljiv spletni brskalnik, ki počne točno to, čemur je namenjen. Enako velja za predvajalnik filmov. VLC media player je majhen, zmogljiv in prilagodljiv. Windows Media Player in podobni predvajalniki so veliki, okorni in nikoli ne naredijo nič prav.

Te aplikacije pa imajo še eno prednost. Ker so tako majhne in neodvisne od sistema, na katerem delujejo, jih lahko vržete na ključek USB in jih uporabljate na kateremkoli računalniku. Ravno temu pristopu je namenjena zbirka, ki nosi ime PortableApps Suite. S spletne strani si prenesete datoteko in jo namestite na svoj ključek USB. Na ključek se tako namesti poseben zaganjalnik, preko katerega lahko dostopate do posameznih aplikacij in dokumentov, ki so shranjeni na ključku. Videz aplikacije je izredno všečen in funkcionalen.

PortableApps Menu Screenshot
Na voljo imate tri prenose:

Osnovnega, v katerem je vključen le zaganjalnik aplikacij

Lahkega, v katerem je zaganjalnik in urejevalnik besedil Abiword

Polnega, v katerem se nahaja popolna zbirka OpenOffice.org, brskalnik Firefox, poštni odjemalec Thunderbird, koledar, prenosni Sudoku in še nekaj drugih stvari.

Za polnega je priporočen ključek v velikosti 512 MB, ob že vključenih aplikacijah pa lahko dodate tudi urejevalnik slik GIMP, predvajalnik VLC Media Player, odjemalec FTP Filezilla ter celo popolno razvojno okolje, ki vključuje Apache, podatkovno zbirko in podporo za skripte PHP. Vse to lahko nosite s seboj na ključku USB in uporabljate na kateremkoli računalniku.

Zadeva deluje odlično, saj so vse aplikacije prilagojene delovanju na prenosni napravi, kar pomeni, da so nastavitve in podobno shranjene na ključku in tako dejansko omogočajo, da kjerkoli že ste, začnete z delom tam, kjer ste zaključili. Poleg tega vam aplikacije predvidoma ne bodo posvinjale registra in upočasnile računalnika z nalaganjem ob zagonu računalnika.

četrtek, november 23, 2006

Film Korporacija legalno preko Bittorrenta

Uau. Avtorji filma "Corporation", ki je zmagal na festivalu Sundance, so se odločili, da bodo zastonj izdali film na bittorrent omrežju. Gre za izredno kakovosten dokumentarec, ki se poglablja v vprašanja velikih podjetij, njihovega značaja, vpliva na družbo in težave z njimi. Film sem si ogledal že pred časom in tole je odlična priložnost, da si ga ogledam še enkrat.

Datoteka na omrežju torrent vključuje film in 40-minutni intervju z avtorjem knjige, po kateri je bil posnet dokumentarec.

Film je izredno kakovosten in ogled vsekakor priporočam.

Novosti s Flickra

Flickr, spletna storitev za objavljanje in izmenjavo fotografij je objavil nekaj zanimivih novosti. Prva je prepustnica za goste, ki vam omogoča, da svojim prijateljem ponudite dostop do slik, ki so drugače dostopne le registriranim uporabnikom. Preprosto določite elektronske naslove, ki jih želite povabiti in to je to.

Druga novost je izboljšana podpora za mobilne naprave. Novi mobilni portal se nahaja na naslovu http://m.flickr.com/.

Tretja novost je statistične narave, saj je Flickr dodal možnost, ki vam omogoča preveriti, katere fotoaparate ljudje največ uporabljajo. V tem trenutku je najbolj priljubljen Canon EOS 350D, lahko pa tudi preverite katere fotografije so bile narejene z določenim fotoaparatom, če vas te stvari zanimajo.

Drugi zapisi na to temo:

Geografsko označevanje slik na Flickru

sreda, november 22, 2006

Uporabljajte GTalk na mobilnem telefonu

Zadnjjič sem pisal o posebni aplikaciji za dostop do Gmaila z mobilnega telefona. Sedaj sem odkril še eno zanimivo mobilno aplikacijo, ki vam omogoča, da z uporašbo mobilnega telefona klepetate s prijatelji, ki uporabljajo GTalk. Rešitev se imenuje Talkonaut, namenjena pa je mobilnim telefonom z Javo.

Po namestitvi preprosto vpišete svoje uporabniško ime in geslo za Google. Nato vas sistem prijavi in na voljo imate vse stike, ki so vam drugače na voljo v Gtalku. Izberete željeni stik in začnete klepetati. Zadeva podpira celo VoIP, kar pomeni, da načeloma lahko s svojimi stiki klepetate zastonj, čeprav te možnosti nisem preizkusil. Aplikacijo si lahko prenesete s spletne strani ali pa z brskalnikom WAP obiščete naslov get.talkonaut.com.

Tu je še seznam podprtih naprav.

Povezani zapisi:

Gmail na mobilnem telefonu

torek, november 21, 2006

Spet malo o nadomestilih za zasebno kopiranje

Gre za malo starejšo temo, ki se ji zaradi kroničnega pomanjkanja časa nisem uspel posvetiti toliko, kot bi rad. Govorim namreč o nadomestilu za zasebno kopiranje, ki določa, da za vsak pomnilniški medij (trdi disk, prazen CD, prazen DVD, pomnilniško kartico za fotoaparat) plačamo nekaj denarja, s čimer naj bi avtorjem poplačali za vsakič, ko si izdelamo varnostno kopijo njihovega avtorskega dela. Ne pozabimo, ta dajatev se plačuje samo za legalne kopije za varnostno shranjevanje, torej je veljavna samo za tista avtorska dela, ki smo jih legalno kupilo. Dajatev na nikakršen način ne opravičuje prenašanja vsebin z interneta ali presnemavanje prijateljevih CD-jev.

Malo v afektu, malo iz radovednosti sem na Urad Vlade RS za informiranje poslal mail z nekaj vprašanji. Odgovora ni bilo, zaradi česar sem mail vljudno ponovil in jih spomnil, da bi bilo primerno, da mi odgovorijo. In tokrat so mi odgovorili. Presenetljivo, kako daleč prideš z malo prijaznosti ;).

Odgovor je, odkrito povedano malo hecen in obenem zanimiv. Recimo, izvedel sem, kako bodo nadomestila razdeljena med avtorje in producente. Odgovor je citiran.

Zakon o avtorski[sic] in sorodnih pravicah določa, da se nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje deli avtorjem v obsegu 40 %, izvajalcem v obsegu 30 % ter proizvajalcem fonogramov oziroma filmskim producentom v obsegu 30 %.

Nadomestilo za fotokopiranje se deli avtorjem v obsegu 50 % ter založnikom v obsegu 50 %.

Zanimivo. Če torej skopirate 50 strani zapiskov od prijatelja s faksa, slovenskim avtorjem plačate 25 SIT, DZS, Mladinska knjiga in ostali pa si razdelijo ostalih 25 SIT.

Na vprašanje, ali je mogoče dobiti nadomestilo nazaj, če lahko dokažeš, da je bil uporabljen legitimno, sem dobil naslednji odgovor:

Nadomestilo je namenjeno imetnikom pravic za dovoljeno (legitimno) privatno in drugo lastno reproduciranje, in ne povrnitvi škode, nastale imetniku pravice s piratskimi kopijami. Vprašanje nezakonitega reproduciranja, zlasti piratstva, je povsem ločeno od vprašanja dovoljenega privatnega reproduciranja po ZASP. Vsako reproduciranje zunaj obsega dovoljenega reproduciranja po ZASP pomeni kršitev pravic imetnikov, ki jo lahko ti preganjajo s civilnimi, kazenskimi in drugimi sredstvi.

Očitno sem narobe zastavil vprašanje, saj niso razumeli, da sem jih spraševal, kaj se zgodi z nadomestilom, če na njega shraniš svoje datoteke, dokumente, slike, ... Še dobro, da ima na enako vprašanje odgovor Urad vlade za intelektualno lastnino.
Če bi svoja dela objavili, potem bi lahko bili upravičenec. Če pa jih shranjujete na digitalne nosilce, ki jih hranite doma, in jih ne objavite (ne postanejo dostopni javnosti), potem ne.
No, takole imamo. Očitno se zavedajo, da obstaja taka možnost, pa so jo kar zanemarili. Kaj pa če sem fotografije objavil na spletu? Se to šteje kot objava? Ker nekaj fotografij imam na Flickru in načeloma sem popolnoma upravičen do nadomestila, čeprav ne bodo nikjer objavljene. Enako velja za moja besedila. Objavljena so na blogu in torej sem upravičen do denarja fotokopij.

Moje naslednje vprašanje je bilo, zakaj so iPodi in ostali predvajalniki glasbe obdavčeni po jurja pod 1 GB pomnilnika, pomnilniške kartice z enako kapaciteto pa 8 SIT. Odgovor je bil pričakovan: primarna uporaba iPoda je za glasbo, osnovni namen kartice pa ne. To so tudi upoštevali pri določanju pavšalov. Toda nikakor mi ni jasno, zakaj kartic potem niso preprosto izvzeli, glede na to, da njihova primarna uporaba definitivno ni za glasbo ali filme. Višina pavšala je tudi odgovor na moje vprašanje, zakaj plačujemo za gigabajte trdega diska, ki ga namenimo operacijskemu sistemu in drugim aplikacijam. Pravijo namreč, da so pavšal ustrezno zmanjšali, glede na to, da nadomestilo plačujemo na deklarirano velikost diska. Hvala Bogu za Microsoft, torej. Vista bo očitno pravi balzam za naše denarnice, ker bo pogoltnila toliko trdega diska.

Nato pa sledi naslednja stvar. Na vprašanje o primerih, ko se avtor odpove nadomestilu za kopiranje avtorskega dela. Zanimalo me je specifično za licence Creative Commons, pri katerih se lahko odpoveste vsem nadomestilom za reprodukcijo svojega dela, torej verjetno tudi nadomestilu za privatno kopiranje. Dobil sem naslednji odgovor:

Podlaga za sprejem uredbe je 39. člen ZASP. Gre za nadomestila, ki pripadajo imetnikom avtorske in sorodnih pravic zaradi zakonsko določenega posega v njihove izključne pravice – ZASP namreč v 50. členu dovoljuje, da si lahko fizična oseba za svojo privatno (negospodarsko) uporabo naredi primerek avtorskega dela (npr. zakonito kopijo glasbene zgoščenke). Zaradi tega posega v imetnikove pravice, je potrebno imetniku določiti ustrezno primerno nadomestilo.

V primeru privatnega reproduciranja, ki je dovoljeno z zakonom, imetniki pravic ne morejo individualno sklepati pogodbe z uporabniki ter jim to dejavnost prepovedovati ali dovoljevati.

Tega odgovora, odkrito povedano, ne razumem. Razumem, kaj hočejo povedati, vendar nima nobene zveze z mojim vprašanjem. Če kot avtor dela to objavim pod določeno Creative Commons licenco, s katero dovoljujem vse kopiranje vsebine, potem se načeloma odpovem tudi nadomestilu za privatno kopiranje. Še posebej, če sem izrecno dovolil javno kopiranje taistega avtorskega dela. Zakon mi torej očitno prepoveduje, da bi se odpovedal nadomestilu. Svašta.

Potem pa še cvetka. Na ponovno vprašanje, kaj z nadomestili za medije, na katerih sem shranil lastna avtorska dela.

Kot že rečeno, so nadomestila namenjena dovoljenemu (legitimnemu) privatnemu in drugemu lastnemu reproduciranju. Sistem nadomestil temelji na pavšalizaciji, kar pomeni, da v določenih primerih pride do plačila tudi za nosilec ali napravo, ki se ne uporabi za privatno in drugo lastno reproduciranje.

V določenih primerih ... Ne vem, ali sem kdaj naredil kopijo CD-ja kakšnega slovenskega benda. Ali filma. Dejstvo je, da uredba, tako kot stoji, več ali manj pravi, da smo zločinci, ker kupujemo prazne CD-je. OK, roko na srce, nikakor ne dvomim, da je vsaj 90 odstotkov praznih medijev (CD-jev in DVD-jev), prodanih v Sloveniji, namenjenih snemanju nelegalnih vsebin. Ampak tu gre za nelegalne vsebine (predvsem tujih avtorjev, ki od nadomestil ne dobijo nič). Zgodba je tako čudovita: slovenski umetniki živijo od tega, da Slovenci veselo kršimo avtorske pravice njihovih kolegov iz drugih držav.

Krasno bi bilo, če bi lahko približno izračunali, koliko sredstev letno bo ustvarila uredba. Potem bi lahko vzeli to številko in ugotovili, koliko približno avtorji in njihovi cehi ocenjujejo, da je vredna pravica legitimnega kopiranja njihovega avtorskega dela.

nedelja, november 19, 2006

Brezplačna licencirana programska oprema

Giveaway of the Day je zanimiv projekt, katerega cilj je, da vsak dan zastonj ponudijo en plačljiv program. Zamisel je preprosta: založnike prepričajo, da v imenu promocije za en dan naredijo en svoj program brezplačen. Na ta način si lahko zastonj popolnoma legalno namestite sicer plačljivo programsko opremo.

Seveda ne pričakujte "đabe" Photoshopa ali Microsoftovega Officea, vendar ne dvomim, da boste med programi, ki so na voljo, našli tudi kakšnega, ki vam bo olajšal življenje.

Seveda boste zadevo najlaže spremljali, če se na dnevno nove programe naročite preko njihovega RSS-a.

Instant lažen naslov elektronske pošte

Elektronska pošta je danes lahko precejšnja težava. Če se do naslova dokopljejo napačni ljudje, potem se lahko od njega kar poslovite, saj ga preplavijo spam sporočila, ki jim ni videti konca. Zato imam sam tri glavne naslove, enega za službeno pošto, enega osebnega ter enega, ki je namenjen registracijam na razne spletne storitve. Pri vseh spletnih storitvah, ki jih opisujem je namreč težava, da za številne ne vemo, ali lahko zagotovijo stopnjo varnosti ali pa ne bodo naših naslovov prodali tistim, ki nam bodo potem pošiljali reklame za tablete, s katerimi si lahko povečamo nekatere dele telesa.

Morala te zgodbe je preprosta: če popolnoma ne zaupate spletni strani, potem ne vpisujte primarnega naslova.

Za vse, ki se ne želite ubadati z odpiranjem novega naslova, posebej za vpis v kakšno spletno storitev, predlagam spletno stran 2Prong. Ideja je izredno preprosta in učinkovita. Ko obiščete spletno stran se vam na njej prikaže naključno ustvarjen naslov, ki ga lahko vpišete v spletno stran, ki zahteva registracijo. Naslov dejansko ni lažen, ampak je začasen in deluje, saj nanj prejmete potrditveno sporočilo, ki si ga lahko skopirate v datoteko, če boste slučajno še kdaj potrebovali informacije v njem.

Gre za odličen način za povečanje svoje varnosti in zmanjšanje obremenjenosti s spamom. Za uporabo spletne strani vam ni potrebno vpisovati nikakršnih osebnih podatkov, sama zadeva pa je narejena zelo všečno in dinamično ter je izredno odzivna.

petek, november 10, 2006

Helipad za zapiske

Helipad je zanimiva mala aplikacija, ki vam omogoča, da si na spletu ustvarite zbirko zapiskov. Ko brskate po spletu ali pa si za računalnikom nekaj zamislite, si lahko na hitro ustvarite kratek opomnik ali besedilce, ki vam je dostopen s kateregakoli računalnika. Vmesnik je izredno prijazen, vsak zapisek pa lahko označite tudi z oznakami, kar vam pomaga tudi pri kasnejšem iskanju zapiskov.

Helipad2.png

Zanimivih je predvsem nekaj dodatkov. Pri predogledu zapiskov, lahko v realnem času spreminjate velikost pisave in tip pisave ter tako zapiske prilagodite svojemu okusu. Obenem lahko vsak zapisek tudi delite z drugimi uporabniki, pri čemer pa je seveda potrebno biti malo pazljiv. Dobro izvedeno je tudi iskanje, ki vam v realnem času prikazuje rezultate in tako omogoča hiter dostop do rezultatov že med tipkanjem. Vse zapiske je mogoče tudi izvoziti v obliki HTML in jih shraniti na disku.



Helipad1.png

Gmail s petimi novostmi

Gmail je dodal par novosti. Nič posebej šokantnega, vendar vse novosti rahlo izboljšajo delovanje enega najboljših spletnih servisov za elektronsko pošto. Pa pojdimo kar po vrsti:

  • Na vrhu sporočila, ki ga imate se odprtega sedaj nahaja gumbek za odgovor, ki vam omogoča, da hitro odgovorite in vam ni več potrebno skakati po strani, da bi odkrili polje za odgovor. Ob gumbu je še puščica z drugimi možnostmi, kot so posredovanje, odgovor po "chatu" in podobno.
  • Če med pregledovanjem sporočila dobite novo sporočilo v enakem pogovoru, sedaj dobite obvestilo in lahko posodobite pogovor, da vidite, da ne boste napisali kakšne neumnosti.
  • Na voljo je tudi gumb za posredovanje vseh sporočil v pogovoru, ne le zadnjega
  • Preko Chata lahko sedaj pošljete sporočilo prijateljem, ki niso povezani v internet. Sporočilo prejmejo, ko se naslednjič priklopijo v nabiralnik.
  • Sedaj je za GMail na voljo aplikacija za mobilni telefon. Ampak, to tako ali tako že veste.

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.


Povezani zapisi

Boljša uporaba Gmaila - 1. del
Boljša uporaba Gmaila - 2. del  
Pot do praznega nabiralnika

Razširitve za Firefox za elektronsko pošto
15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte
GTD za začetnike

torek, november 07, 2006

Slika v sliki za bloge

Ste si kdaj želeli, da bi lahko nekoga poslali na točno določeno spletno stran in ga obenem obdržali na spletni strani? Ste si želeli nekakšno sliko v sliki za splet? Ahh, odgovor je Bitty Browser, simpatična rešitev za natančno ta izziv. Odpravite se na osnovno spletno stran in si izdelajte svoj brskalnik. Številni so pripravljeni že vnaprej, recimo Google, del.icio.us, Bloglines in drugi. Za primer delovanja vam spodaj prikazujem seznam najbolj priljubljenih zaznamkov na del.icio.us v zadnjem času. Znotraj brskalnika imate na voljo različne možnosti: spletno stran lahko odprete znotraj malega brskalnika, v novem oknu ali pa polne velikosti z malim brskalnikom.

Ko izberete kaj boste prikazovali, imate na voljo več možnosti, saj ga lahko priklopite v več storitev: personalizirano osnovno stran na Googlu, Netvibes, Windows Live, Wordpress, Typepad in še nekaj drugih. Za vključitev v Blogger boste morali narediti še korak več: v spletno stran, oziroma zapis po potrebno vnesti kodo, ki jo dobite s pritiskom na gumb Get HTML, nato pa izberite IFRAME kodo. To prilepite v zapis in voila, na vašem blogu je stalno osveženo okno na drugo spletno stran.



četrtek, november 02, 2006

Preizkusite 2007 Office

Čeprav se večino časa ukvarjam s spletnimi storitvami in aplikacijami, na nek način še vedno ostajam "off-line" človek. Čeprav svoj blog že kak mesec pišem v Google Docs, v službi še vedno uporabljamo Microsoft Office. Kljub temu, da je Gmail najboljši poštni odjemalec, na delovnem mestu Outlook še vedno vlada. So stvari, ki jih spletna aplikacija ne more narediti. Recimo "drag&drop" za dokumente, bogato oblikovanje dokumentov in neodvisnost od internetne povezave so še vedno dejavniki, ki oblikujejo uporabniško izkušnjo.

V skladu s tem sem seveda dokaj nestrpno pričakoval novi Microsoftov Office. Nekoč, dolgo tega, sem prisegal na WordPerfect, vendar sem ga skupaj z DOS-om zapustil. Poskušal sem ga uporabljati še v Windows okolju, vendar me nekako ni prepričal. Tako nekako od Office 97 nisem spregledal niti ene različice. Office 2000, Office XP in Office 2003. Sedaj je prišel na vrsto Microsoft Office 2007, ki se mi zdi po dolgem času prava osvežitev iz redmondskih laboratorijev.

Office Word 2007 new user interface

Toda zaenkrat ne mislim pisati recenzije izdelka, ker preprosto nimam časa, zadevo pa tako ali tako uporabljam šele en teden. Za vse, ki bi radi videli, kako 2007 Office izgleda v živo, je Microsoft pripravil res fantastično možnost: preizkus v živo na spletu. Zadeva očitno teče v terminalskem načinu, kar pomeni, da lahko dejanske funkcije programov uporabljate preko spletnega brskalnika. Preizkusite lahko vse aplikacije, torej Outlook, Word, Access, Excel, PowerPoint, Groove, OneNote, SharePoint ter svašta i svega drugih zadev.

Spletna predstavitev vam bo še posebej dobrodošla, ker 2007 Office ni več na voljo za brezplačen prenos. Microsoft se je namreč odločil, da je nekaj 10 milijonov prenosov kar dovolj in so začeli za prenose zaračunavati. Tako lahko izkašljate tistih nekaj dolarjev za prenos (česar ne počnemo) ali pa si aplikacije privoščite preko spleta.

Osebno domnevam, da ste vsi seznanjeni z osnovnimi aplikacijami, ki so doživele največje preoblikovanje. Novi vmesnik je (vsaj zaenkrat) fantastičen in dejansko pomeni velik korak naprej na področju uporabnosti. Toda raje bi vašo pozornost preusmeril na par drugih novosti, predvsem OneNote. Če OneNota ne poznate, gre za aplikacijo za izdelavo zapiskov. Sliši se preprosto in načeloma tudi je: gre za popolnoma svoboden urejevalnik besedila, kamor delate zapiske, jih urejate, opremljate z različnimi oznakami in podobno. Resnično koristna zadeva za vse, ki si morate pogosto kaj zapisati ali urediti.

http://www.microsoft.com/library/media/1033/office/images/preview/programs/onenote/66022_753x600_minibar2.jpg

Gmail aplikacija na mobilnem telefonu

Googla mogoče na prvi pogled ne povezujemo z mobilnimi telefoni. Mogoče ravno zato ne, ker večino res zanimivih mobilnih storitev ponujajo samo v ZDA. No, danes so za vse obsedence z Gmailom predstavili pomembno novost. Gmail je bil sicer že v preteklosti dostopen preko protokola WAP (brskalnika v mobilnem telefonu) ali preko mobilne Opere in podobnih brskalnikov. Google pa je danes svojo ponudbo še razširil in dodal zanimivo novost: aplikacijo, ki deluje kot odjemalec za Gmail. Dobite jo na naslovu http://gmail.com/app, ki ga odprete preko vgrajenega brskalnika, na voljo pa je za večino sodobnejših telefonov. Popoln seznam podprtih pritlikavcev najdete tu.

Kako zadeva deluje? Odlično. Po namestitvi dobite na telefon všečno aplikacijo, ki se obnaša kot Gmail. Berete lahko sporočila in prebrani maili bodo kot taki označeni tudi na vašem računalniku. Prav tako se bodo poslana sporočila shranila v mapi "Poslano". Še več, odpirate lahko priponke brez, da bi morali imeti nameščene posebne pregledovalnike, kot so QuickWord ali podobno. Zadeva preprosto deluje.

Če imate dovolj sodoben telefon, vam priporočam, da zadevo preizkusite. Jaz sem jo in sem navdušen.

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.


Povezani zapisi

Boljša uporaba Gmaila - 1. del
Boljša uporaba Gmaila - 2. del  
Pot do praznega nabiralnika

Razširitve za Firefox za elektronsko pošto
15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte
GTD za začetnike

sreda, november 01, 2006

Vesoljčku se dogaja

Zanimiv dan za reddit. Slovenski reddit je dobil tono reklame z Jonasovega bloga, ki se sprašuje ali je koristen ali ne. Osebno bi še vedno rekel, da je, saj kljub vsemu vedno postreže z nekaj zanimivimi novicami na dan, ki bi jih drugače verjetno izpustil. Vem, da se nekateri v zadnjem času (v bistvu upravičeno) pritožujejo, da se je reddit napolnil z ljudmi, ki več ali manj promovirajo samo sebe in se ne zmenijo za druge predloge. Kljub temu menim, da se dobri članki še vedno prebijejo dokaj visoko in jih tako lahko opazimo. Sicer pa, slovenska skupnost je reddit držala pokonci precej dlje kot druge države, kar si lahko štejemo v velik uspeh in ne vidim posebnega razloga, da bi storitev sedaj storila bridek konec.

No ja, druga novica je, da je reddit kupljen. Kupilo ga je podjetje imenovano CondeNet. Če vam to nič ne pomeni, naj povem, da gre za založnike revije Wired, kultne računalniške revije. Redditovci niso povedali kakšna vsota denarja je zamenjala roke, so pa povedali, da jim bodo novi lastniki pustili proste roke, kar pomeni, da bodo vsaj še nekaj časa nadaljevali s svojim dobrim delom in razveseljevali nas, uporabnike spleta, ki nimamo časa, da bi vsak dan prekrižarili splet po dolgem in počez.

torek, oktober 31, 2006

Google kupil JotSpot

Hmmm. Iz Googla je danes prišla zanimiva novica. Kupili so namreč podjetje JotSpot, kar je definitivno zanimiv korak naprej, ki ga nisem pričakoval. Če slučajno ne veste, kaj je JotSpot, potem si pripnite pasove. Tole je namreč šnelkurs. JotSpot je gostovan wiki, kar v osnovi pomeni naslednje: ustvarite si svoj račun in na strežniku ustvarite nekaj strani. Te strani lahko ureja kdorkoli, ali pa le izbrana druščina, ki ste jo povabili k sodelovanju. Uporabniku ni potrebno nameščati nikakršne programske opreme, saj se vse nahaja na strežnikih podjetja, ki wiki nudi.

JotSpot je zanimiv iz več razlogov. Kot prvo, stvar ni samo wiki, kot je recimo WetPaint, temveč gre za neko mešanico intraneta in wikija. Seveda imate na voljo osnovno urejanje strani in podrobno spremljanje sprememb in njihovih avtorjev, obenem pa imate na voljo naslednje stvari:

  • Koledar
  • Seznam opravil
  • Orodje za spremljanje projektov (kar pomeni, seznamov opravil več ljudi, rokov in podobno)
  • Orodje za spremljanje odpravljanja hroščev v programski opremi
  • Galerijo s slikami
  • Shranjevanje datotek
  • Preglednice
  • Orodje za ustvarjanje zbirke znanja

Vse te možnosti so na voljo kot posamezne aplikacije, ki jih namestite z nekaj kliki in dopolnite obstoječe funkcionalnosti. Žal JotSpot od danes naprej ni več na voljo splošni javnosti, temveč samo obstoječim uporabnikom, kot sem jaz (he he). Sedaj bodo obstoječe stvari migrirali na Googlove strežnike, kasneje pa bodo zagotovo odprli dostop širši javnosti.

Osebno sem se z JotSpot že kar precej igral in priznati moram, da gre za izredno zmogljivo spletno storitev, ki je po mojem več kot primerna za majhna podjetja ali skupine ljudi, ki želijo sodelovati in izmenjevati informacije. Google bo nedvomno celotno stvar integriral s svojimi Docs, kar pomeni, da se bo boj za spletno pisarno še okrepil.

petek, oktober 27, 2006

Windows Live Writer

Tudi Microsoft na blogerski sceni ne spi popolnoma. Poleg Live Spaces imajo svoja železa tudi v drugih ognjih. Med drugim so predstavili Windows Live Writer, namizno aplikacijo za pisanje blogov.

Gre za dokaj privlačno oblikovano aplikacijo, ki vam omogoča stvari, ki vam jih pač omogočajo tudi spletni urejevalniki blogov. Na voljo imate torej osnovne funkcije (barve, krepka, poševna pisava, citiranje, sezname ter vstavljanje povezav in slik). Zapise lahko opremite z oznakami različnih ponudnikov, zapise lahko shranjujete na disku ali pa jih objavite neposredno na splet.

Lepa stran je tudi, da imate na voljo tudi živ predogled zapisa, ki se vam pokaže tak, kot bo videti na blogu. Objave podpira na Wordpressu, Bloggerju in drugih pomembnejših servisih.

Na voljo imate tudi vključke, s katerimi lahko recimo vključujete slike neposredno s Flickra ali pa aplikacijo prikličete iz Firefoxa.

Lepo je urejeno tudi ravnanje s slikami, saj imate na voljo kar precej različnih možnosti, s katerimi lahko prilagodite videz slike na blogu.

Sedaj pa slabo. Najprej, zadeva podpira preverjanje črkovanja, vendar uporablja lasten črkovalnik. Ne nazadnje imam na mašini nameščen Office, ki ima slovenski črkovalnik. Zakaj ga Writer ne uporablja?

Druga zamera gre temu, da gre nenazadnje le za namizno različico funkcionalnosti, ki so mi na voljo tudi na spletu. Mislim, da bi mi morala namizna različica ponuditi več. Recimo bogatejše urejanje besedila.

Zadnje dni sem imel možnost uporabe Office 2007, najnovejše različice Officea. In poglej, poglej, v njej se nahaja možnost objave na blogu. To bi v teoriji lahko pomenilo, da lahko pričnemo blogerji ustvarjati resnično bogate dokumente in jih objavljati na spletu. Žal mi ni uspelo preveriti, kako stvar deluje, saj se je nekaj zataknilo in mojega preizkusa je bilo konec. Upam, da bom imel več sreče prihodnjič.

Za konec. Windows Live Writer ni napačna aplikacija. Glavna zamera, ki jo imam, je, da je nenavdahnjena. Omogoča mi točno to, kar mi praviloma omogočajo navadne spletne strani. Zakaj točno bi jo uporabljal, če mi sedaj Firefox omogoča, da v Google Docs opravljam preverjanje črkovanja?

Pandora hitro meša

Pandora hitro postaja moj najljubši spletni radio. Vsake toliko časa dodajo zanimive novosti, s katerimi ti malo popestrijo dneve, ki jih preživiš pred računalnikom. Že tako stalno dodajajo novo glasbo, sedaj pa so dodali zanimivo novost, ki se imenuje QuickMix. Če uporabljate več postaj (recimo eno za italijanske kancone in eno za trd newyorški rock) lahko vklopite QuickMix in Pandora vam bo začela predvajati obe postaji izmenično. Tako postaja, ki jo poslušate, postane bolj raznolika. Zanimiva novost, ki naredi uporabniško izkušnjo še bolj prijazno.

četrtek, oktober 26, 2006

Google straši

Google je v imenu Noči čarovnic predstavil izredno simpatično spletno stran, ki nosi ime Scary Stories. Stran je zanimiva promocija iskalnika po knjigah Google Book Search in nudi neposreden dostop do nekaterih klasik žanra grozljivk. Med knjigami tako najdemo Frankensteina, Dr. Jekylla in Mr. Hydea, par Poejevih zgodb in druge klasike. Že na prvi pogled je očitno, da gre predvsem za »gotsko literaturo«, torej knjige starejšega datuma. Kakšnega Kinga ali česa podobnega tu ne boste našli. Lepa stran je, da lahko nekatere izmed teh knjig tudi prenesete na svoj disk v formatu PDF. Za vse knjige to žal ne velja.


Zdaj bi vas lahko malo dolgočasil, saj so mi moje korenine v študiju angleščine zadale precej dobro poznavanje teh stvari. Recimo dvojnost človeške narave in podobno ... No ja, ne bomo šli v podrobnosti. Če vas zanima se odpravite na stran s strašljivimi zgodbami in uživajte.

Spletni zaznamki Yahoo!

Yahoo! je danes predstavil novo storitev za spletno shranjevanje zaznamkov. Imenuje se Yahoo! Bookmarks in predstavlja nadgradnjo starodavne storitve MyWeb. Gre za enako storitev, kot jih ponuja milijon drugih ponudnikov, s to izjemo, da zadaj stoji veliki Yahoo!. Storitev niti ni napačna. Strani lahko shranjujete, dodajate njihove opise, jih opremite z oznakami in shranjujete v različne mape. Za vsako stran se vam shrani tudi posnetek strani, kar omogoča iskanje po njihovi vsebini.

Storitev je všečno oblikovana, če vam je všeč Yahoojevo oblikovanje, ki je malo bolj pisano in nekoliko manj minimalistično kot Googlovo. Če ste torej iskali način za shranjevanje svojih zaznamkov na spletu, kjer so vam dostopni povsod, potem je lahko to prava izbira. Še posebej če vam je del.icio.us preveč "hekerski" in premalo prijazen. Osebno se sicer nekako ne morem iztrgati iz krempljev slastne storitve.

torek, oktober 24, 2006

Google Co-Op

Google je predstavil zanimivo novost, ki vsem uporabnikom omogoča, da ustvarijo lasten iskalnik. Ideja ni nova in je bila že uporabljena (vem vsaj za Rollyo), toda glede na to, da za njo stoji Google je stvar nekoliko bolj zanimiva za širše množice. V osnovi gre za to, da iskalniku najprej poveste po katerih straneh naj išče, nato pa dobite statično povezavo na to prilagojeno iskanje.

Za preizkus sem ustvaril iskalnik po slovenskih blogih. Glede na to, da je ura 8 zjutraj, jih prav veliko nisem vključil, ampak tako ali tako imajo vsi uporabniki možnost, da dodajajo nove strani. Če se vam da, lahko kakšnega vključite.

Google Co-Op daje kar nekaj možnosti za prilagoditev iskalnika, vključno z možnostjo, da dodate svojo sličico. Lahko ga dodate na svojo spletno stran ali blog ter tako iskalnik ponudite vsem svojim obiskovalcem.

UPDATE: Robi je carsko šel korak naprej od mene in z iskalnikom pokril bloge iz svoje spletne strani SloBlogi. Svaka čast, zdaj lahko po slovenskih blogih iščete malo bolj resno.

ponedeljek, oktober 23, 2006

Firefox 2.0 je planil na prosto

Zadnje čase sem grozljivo zaposlen in časa za bloganje ni na pretek. Kakorkoli že, teden po predstavitvi Internet Explorerja 7, je Mozilla vrnila udarec in predstavila Firefox 2.0. Stvar se ne razlikuje od RC3 in osebne izkušnje mi kažejo, da je brskalnik izredno zanesljiv in ne kaže nikakršnih znakov nedozorelosti.

Ob nadgradnji se vam lahko zgodi, da vam nekatere razširitve ne bodo več delovale, tako da tisti, ki uporabljate veliko razširitev dobro razmislite o smiselnosti nadgradnje. Če pa želite nov uporabniški vmesnik, preverjanje črkovanja pri pisanju spletnih obrazcev in boljšo podporo za vire RSS, potem je Firefox dobra izbira.

Da pa ne bom čisto enostranski: če vztrajate pri uporabi Internet Explorerja, potem vas prosim, da nadgradite na Internet Explorer 7. Nova različica ima par krasnih stvari, kot so jezički, izboljšana varnost ter podporo za vire RSS. Definitivno boljša izbira kot zastarela šestica. Upam, da bom čez dva meseca pogledal statistike in ugotovil, da ste vsi presedlali na sodobne brskalnike ;).

torek, oktober 17, 2006

Težave s prikazom bloga v IE

Hmmm. Pred kratkim sem priporočal rešitev PollDaddy za ustvarjanje anket na blogu. Težko rečem, da je temu še vedno tako. Po nekaj dneh sem namreč iz več virov pričel dobivati povratne informacije, da blog v Internet Explorerju ne deluje. Stvar sem preveril in očitno nekaj na skripti dejansko zmede IE, ki najprej naloži stran, nato pa pravi, da je ne more prikazati. Zapis z anketo je odletel ven in mislim, da teh težav ni več.

ponedeljek, oktober 16, 2006

Koliko je kaj džusa v blogu?

Bloganje je na nek način tudi merjenje dolžine, saj vemo česa. Zato imamo Technorati, Alexo, različne števce za statistiko obiska in podobno. Več bralcev imamo in več povezav, bolj smo zadovoljni. No, točno temu početju je namenjen Blog Juice Calculator, ki združi naslednje podatke:

  • Število bralcev, ki določen blog berejo v Bloglines
  • Status na Technorati
  • Število povezav s Technorati
  • Uvrstitev na Alexi

Vsaka od postavk ima drugačno težo, največ pa je vredno število bralcev v Bloglines. Vse skupaj potem združi in vam podeli oceno od 1 do 10. Na strani najprej vpišete svoj blog in nato izberete kategorijo, v kateri bi ga (svoj blog, namreč) radi pomerili. Nato vas storitev postavi v primerjavi z drugimi blogi iz izbranega področja.

No, naj vas najprej razočaram. Po vsej verjetnosti boste precej nizko. Tekmujete namreč s težkokategorniki, kot so Gizmodo, Endgadget in drugi. Rekel bi, da je za slovenski blog ocena več kot 2 kar dobra. Mimogrede, lahko se primerjate tudi z blogi, ki jih izberete sami. Najprej se morate sicer pomeriti z "velikimi", nato pa lahko ročno vpišete še naslov izbranih blogov.

No, jaz imam 1,9 džusa, visoko oceno pa mi prinaša predvsem 6 bralcev z Bloglines. Naj se jim na tem mestu zahvalim.

Sedaj pa veselo na merjenje.

torek, oktober 10, 2006

Kriv brez možnosti pritožbe

Pozor. Tale bo dolga.

Prvič sem za stvar slišal v ponedeljek, danes pa sem se o njej pogovarjal s prijateljem, s katerim si delim številna zanimanja in predvsem poglede na to stvar. O čem govorim? O Uredbi o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, ki je bila ta petek objavljena v Uradnem listu naše ljube Republike Slovenije. Nahaja se nekje v uredbenem delu okoli 29. strani.

Gre za uredbo, ki določa, višino "nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje", ki ga plačamo ob nakupu določenih izdelkov. Verjetno ste za to vsi že slišali. Verjetno veste, da ob nakupu kasete ali videorekorderja plačamo neko nadomestilo, ki ga potem dobijo avtorji avtorskih del. Ti zneski so relativno majhni, recimo 120 SIT ob nakupu kasetofona ali pa 900 sit ob nakupu videorekorderja ali pa 23 SIT za prazno kaseto. Nič posebnega, pravzaprav.

Nova uredba je stvari določila nekoliko drugače. V preteklosti smo to nadomestilo plačevali izključno za naprave in medije, ki so omogočali reprodukcijo, torej presnemovanje glasbe in videa. Dajatev je sedaj razširjena tudi na "nosilce, ki niso izključno namenjeni reproduciranju tovrstnih vsebin. Recimo, trde diske, spominske kartice v mobilnih telefonih in fotoaparatih, podatkovne CD in DVD ter "druge podobne nosilce". Za vsak GB v novem disku je nadomestilo sedaj določeno pri 8 GB. Moj novi 250 GB eksterni disk bo po novem stal 2.000 SIT več.

Uredba ni nenavadna, saj podobne uporabljajo v številnih državah po svetu in povsod so naletele na veliko neodobravanje. Razlog je preprost: v kolikor je nadomestilo za medije, namenjene posebej avdio in video vsebinam, upravičeno, je nadomestilo za običajne trde diske in druge pomnilniške medije popolnoma nesprejemljivo. Uredba namreč predvideva, da bomo vsi, ki uporabljamo trde diske, kopirali glasbo in filme. Gre za koncept "Kriv, dokler ..." Pravzaprav samo kriv, saj ni na voljo nikakršnega mehanizma, da bi bil oproščen tega plačila.

Dejstvo je, da če kupiš medij, namenjen snemanju glasbene vsebine, potem nameravaš nanj kopirati glasbo. Če kupiš disk, tega nikakor ni mogoče zaključiti. Vzemimo za primer bogaboječega in poštenega uporabnika, ki si je kupil računalnik, da bo nanj delal. Kupi disk z 250 GB in ob tem plača 2.000 SIT dodatka za reprodukcijo glasbe. Pustimo ob strani, da ga bo že samo namestitev Windows in Office na disku stala 2 GB diska. Na računalniku nima shranjene nikakršne glasbe, samo dokumente, ki jih je ustvaril sam. Zakaj bi torej moral plačevati nadomestilo?

Vzemimo še primer podjetja. Večja podjetja redno uporabljajo diskovna polja v katerih se lahko nahaja tudi več deset ali sto diskov. Recimo, da v njem veselo melje 50 diskov z 250 GB kapacitete. To je 100 jurjev za nadomestilo, čeprav so na njem samo poslovni podatki.

Zamislite si naslednji scenarij: ste amaterski fotograf. Imate digitalni fotoaparat, računalnik in tiskalnik. Plačali boste naslednje dajatve:

* 8 SIT za kartico na katero boste shranjevali lastne avtorske fotografije
* 2000 SIT za trdi disk na katerega boste prenesli fotografije, ki ste jih naredili
* 2000 SIT za tiskalnik, na katerega boste natisnili fotografije

Če se vmes odločite, da boste slike zapekli ne DVD ali pa spominski ključek boste plačali še nekaj dodatnih tolarjev nadomestila za reprodukcijo lastnih slik.

To pa ni pošteno, bi si rekel marsikdo. Zakaj me moja država smatra za tatu, če pa se samo ljubiteljsko ukvarjam s fotografijo?

S tem pristopom je narobe marsikaj. Kot prvo popolnoma zavrže legitimno uporabo trdih diskov za podatke, ki so avtorsko delo uporabnika diska. Gre za večnamenske naprave, ki imajo več legitimnih načinov uporabe kot nelegitimnih. Podatki na mojem disku so moji in ne od nekoga. Zakaj točno bom plačeval za svoje podatke?

Druga težava je razdelitev teh sredstev. Dejstvo je, da bodo denar dobili glasbeniki in ostali "registrirani" umetniki. Kaj pa za avtorska dela, kjer avtorji niso registrirani. Načeloma se vsebina mojega bloga shrani na trdem disku vsakega obiskovalca moje spletne strani. Torej sem praviloma upravičen do nadomestila za trde diske od vseh obiskovalcev mojega bloga. Kolikor vem, avtorske pravice niso vezane le na registrirane umetnike, temveč je avtorsko delo vsako delo, ki ga ustvarim.

Tretja težava, prav tako povezana s tem denarjem, je naslednja: kateri avtorji bodo dobili denar in kako točno bo za denar razdeljen. Predvidevam, da se na trdih diskih slovenskega naroda nahaja več kopij Siddharte kot Saške Lendero. Bodo torej dobili več denarja? Kdo bo to meril in kako? Bo dobival Miran Rudan nadomestilo za datoteke, ki sem jih ustvaril?

Četrta težava je nesorazmerno plačevanje nadomestila. Za iPod, recimo, plačate 1000 SIT če uporabljate manjšega od 1 GB, če uporabljate večjega pa vas bo država pritisnila za dva jurja. Na ta iPod si naredite kopijo svojega CD-ja Saške Lendero, do česar ste v mejah zakona povsem upravičeni. Toda za isto kopijo boste plačali 2000 SIT za veliki iPod in 8 SIT za CD-RW ali pomnilniško kartico. Kje je tu logika?

Še to. Kolikor vem so bila nadomestila uveljavljena za izdelavo varnostnih kopij. Torej narediš kopijo CD-ja za v avto ali nekaj in pač plačaš nadomestilo. Ampak pri tem je šlo za nadomestilo pri izdelavi varnostne kopije. Sedaj so recimo dajatve tudi za predvajalnik CD ali DVD v računalniku. In ne govorim o pekaču, temveč o predvajalniku. Vem, vem, da lahko narediš kopijo na disk, toda v osnovi potem plačaš nadomestilo pri nakupu diska. Zakaj točno plačuješ za predvajalnik tukaj ni jasno, sploh če nima zmožnosti snemanja.

Zakonodaja prav tako ne upošteva nekoliko drugačnih pristopov k licenciranju. Osebno lahko objavim svoje delo pod licenco Creative Commons in se odpovem vsem nadomestilom za uporabo mojega avtorskega dela. Zakaj točno mora potem nekdo plačevati tolar pri kopiranju tega dela? Ker ja, za vsako kopijo je potrebno plačati tolar za nadomestilo avtorju. Toda kolikor vem je velika večina kopij ravno kopiranje del, kjer je avtor pristal na uporabo avtorskega dela brez zahteve po nadomestilu. Pomislite na kopije zapiskov na faksu.

Kaj torej lahko storimo, da ne bomo plačevali? Kot prvo je treba izvedeti ali je mogoče dobiti nadomestilo nazaj, če si sposoben dokazati, da se na mediju nahajajo dela, ki so naše avtorsko delo. Če imate zapisljiv CD, na katerem se nahaja vaše avtorsko delo, ste upravičeni do nadomestila 8 SIT. Prav tako ste upravičeni do nadomestila, če ste za lastne potrebe naredili kopije svojih zapiskov s faksa. Če ste naredili kopijo od prijatelja, je do nadomestila upravičen on. Če se je odpovedal, potem mora denar nazaj k vam.

Kot drugo je seveda potrebno, da se težave zakona razširijo naokrog. Zato je reprodukcija tega zapisa opravičena vseh nadomestil. Vse kar zahtevam za njegovo reprodukcijo je atribucija (torej morate napisati, da sem jo napisal jaz) in povezava na moj blog.

Tretje. Svoje nasprotovanje izkoriščanju lahko prelijete na papir in ga pošljete poslancem, predsedniku državnega zbora, predsedniku vlade, ki je pod uredbo podpisan. Naj vam dajo odgovore na vaša vprašanja.

Še par disclaimerjev. Vem, da bo veliko ljudi pomislilo, da imajo to tako urejeno tudi druge države. Pristop je še vedno slab in ljudi smatra za tatove, ne da bi jim dal možnost, da dokažejo nasprotno. Prav tako bo veliko ljudi skomignilo z rameni in si reklo, da to neke velike številke niso. Vseeno se državni prašiček odebeli za nekaj milijonov tolarjev za nadomestila, do katerih ni upravičen nihče. Prav tako se bo verjetno našel nekdo, ki bo rekel, da nam to daje pravno podlago za vlečenje stvari z interneta. Ni res. To nadomestilo je specifično pisano za izdelavo varnostnih kopij avtorskih del, za katera imate licenco.

ponedeljek, oktober 09, 2006

Testiranje zanimivih storitev

Pred nekaj minutami sem objavil anketo, ki je izdelana s storitvijo PollDaddy. Gre za podobno stvar kot dPolls, torej za dinamično anketo, kjer lahko ustvarite kratko anketo, ki jo je mogoče objaviti na blogu ali drugi spletni strani. Zanimiv pristop je predvsem dinamična komponenta, saj se rezultati pokažejo takoj, ko glasujete in ni potrebno ponovno nalagati strani ali podobnih neumnosti. 

Novo storitev sem preizkusil, ker mi je pred kratkim nekdo pisal, da mu dPolls niso všeč, ker ne podpirajo šumnikov. Moram še odgovoriti, ampak kakor je videti, PollDaddy šumnike prežveči v redu. Pri PollDaddy sem imel nekaj težav predvsem pri objavi. Blogger namreč zatrjuje, da zadeva ne dovoljuje javascripta. No, vseeno sem zadevo objavil in očitno deluje. Svašta. 

No, pa še nekaj zanimivega je na tem zapisu. Objavljam ga s pomočjo spletne storitve WriteToMyBlog . To je spletni urejevalnik besedila, posebej namenjen objavljanju na blogih. Ima kar precej možnosti za oblikovanje besedila, ki bi jih pričakovali od običajnega urejevalnika. Upam samo, da ne bo ob objavi česa pokvaril. 

Mimogrede, za tak namen lahko uporabite tudi Writely, ki je prav tako spletni urejevalnik besedila in omogoča objavljanje na bloge. V zadnjem času ga malo preizkušam in zadeva niti ni napačna. Sploh v navezavi z novim Firefoxom, ki ti omogoča sprotno preverjanje črkovanja. Še kakšno leto in sploh ne bomo več potrebovali Worda.



četrtek, oktober 05, 2006

Googlove novosti zadnjih dni in tednov

Google je v zadnjih nekaj dneh predstavil kar par zanimivih novosti. Najprej bi izpostavil prenovljeni Google Reader, ki je sedaj končno postal uporaben. Novi pogledi so mi dovolj simpatični, da dejansko razmišljam, če ni čas, da zamenjam Bloglines. Ko smo že pri Bloglines, tudi oni so uvedli nekaj novosti, ki naredijo mojega ljubega bralca bolj koristnega.

Druga novica so prenovljeni Google Groups. Ne vem, če ste seznanjeni z novičarskimi skupinami, toda to je bil en prvih načinov komunikacije na internetu. Kasneje so sicer novičarske skupine po priljubljenosti upadle, vendar jih je pod svoje okrilje vzel Google in jim vdihnil novo življenje. Še vedno so novičarske skupine pomemben vir informacij in praktično ni področja, ki ga ne bi pokrivale.

Google je danes predstavil tudi nov iskalnik. Ta išče po programski kodi, ki jo lahko programerji uporabite v svojih aplikacijah. Zame, ki ne znam programirati, je stvar seveda nekoliko manj zanimiva.

In še zadnja novost, ki tudi ni več taka novost. Če za nakup v izbranih trgovinah uporabite plačilni sistem Google Checkout, dobite pri nakupu nad 30 USD 10 dolarjev popusta.

sreda, oktober 04, 2006

Dnevnik, blogi, palec in morje

Načeloma je bilo samo vprašanje časa, glede na to, kako so mediji v Sloveniiji zagrabili bloge. Najprej Delo, potem Večer, sledil je RTV ... Sedaj se je za previden in nekoliko drugačen korak v tej smeri odločil še Dnevnik. Če najprej pogledamo prve tri in njihove pristope. Delovi blogi, ki jih bolj ali manj nihče več ne upošteva, so se odločili za mešanico VIP vsebin in uporabniških vsebin. Večer se je odločil za uporabniške vsebine. RTV se je odločil le za VIP vsebine. Dnevnik, ah ja, Dnevnik se je odločil, da ne bo naredil blogov kot takih, temveč bo raje uporabnikom dovolil, da komentirajo njihove članke (oziroma kolumne), ki jih bodo uredniki izbrali in objavili.

Kljub temu, da je taka zamisel nasprotje blogov, ki temeljijo na demokratičnosti, Dnevnik priznava, da gre za reakcijo na bloge. Njihova "dodana vrednost" je, da kot objavljen avtor dobiš vidnost na njihovi strani, saj te objavijo v svojem "Hall of fame" skupaj z ostalimi kolumnisti in komentatorji. Za konec dodajo še to:

In da nas sedaj ne boste vsepovprek obtoževali cenzure, še obrazložitev te poteze: blogi (forumu ipd.) so, resnici na ljubo, na svetovnem medmrežju postali leglo nekakovostnih in žaljivih vsebin apriori. In v izogib žaljenju zaradi žaljenja ter ločevanju zrna od plevela uvajamo rubriko, ki naj bi vas spodbudila le k dodatni kreativnosti. Torej upamo, da jo boste tudi kot takšno razumeli...

Hmm. Na neki ravni razumem to potezo. Vzdrževanje lastne blog platforme je nehvaležno in zapleteno delo, poleg tega pa dejansko pogosto dobiš veliko "šodra". Toda taka obrazložitev nima smisla. Kako naj bi omejevanje svobode pisanja (ne mislim na cenzuro) spodbujalo ustvarjalnost? Vzemimo primer. Na nek njihov komentar napišem svoj komentar, ki je kakovosten, genialno napisan in oh in sploh. V redu, dobim objavo. In kaj zdaj? Moram vedno odgovarjati na njihove komentarje? Mogoče si želim naslednjič nekaj podobno poglobljenega napisati o kakšni drugi temi, o kateri ni pisal nihče izmed njihovih kolumnistov. Seveda lahko vedno odprem svoj blog in blogam o tem. Toda kakšno vlogo je potem tukaj odigral Dnevnik, razen, da mi je z neko arbitrarno omejitvijo postavil meje moji ustvarjalnosti. Vprašanje, ki se zastavlja je, kakšen vpliv na mojo branost bi imela objava na njihovem portalu.

Poleg tega mi ni všeč ta zamisel "ločevanja zrna od plevela". Blogi pač temeljijo na tem, da so bralci sami sposobni razločiti kaj jim je všeč in kaj ne. Če nekdo piše kakovostno, potem bo bran. Če ne piše kakovostno, potem ne bo bran. Naj odločijo bralci.

Imam predlog. Zakaj Dnevnik raje ne vgradi blogov v svoje članke? Washington Post ima recimo tak koncept. Če nekdo piše o članku na svojem blogu, se ta blog pojavi poleg članka, tako da lahko ljudje preberejo še kaj več. Dnevnik si lahko seveda ohrani svojo tako oboževano pravico urednikovanja in odstrani bloge, ki ne ustrezajo njihovim visokim standardom pisanja.

Tak pristop bi bil bolj logičen zaradi tega, ker bi se s tem Dnevnik lahko vključil v blogosfero, ne da bi pri tem tvegal z odpiranjem nove blog platforme, ki je odkrito povedano Slovenija niti ne potrebuje. Njihovi članki bi bili pogosteje citirani in bolje brani. Kar je, po mojem, cilj vsakega časopisa, pa čeprav si tega ne priznajo.

Seveda vse ni slabo. Dnevnikov korak je zelo previden, a vendar odpira vrata vsebinam, ki so jih ustvarili uporabniki, kar je vredno pohvale. Škoda samo, da so se tega lotili na tipičen način starih "medijev". Ohraniti hočejo preveč nadzora, čeprav je največji čar uporabniških vsebin ravno njihova ustvarjalnost, ki izhaja iz neomejene ustvarjalnosti.

Aja. Tole bo šlo k njim v komentar. Si zaslužim Hall of Fame? He he.

torek, oktober 03, 2006

Najboljši bittorrent sledilci

Ne zatiskajmo si oči. Veliko nas uporablja bittorrent v take ali drugačne namene ;). Torej bo komu koristna tale primerjava bittorent sledilcev, ki kaže koliko torrentov je na kakšni strani in kako uporabljani so. Zapis primerja deset sledilcev, končni rezultat pa je bil zame nekoliko presenetljiv. Na vrh se je namreč uvrstil BT Junkie za katerega nisem še nikoli slišal. Osebno sem vedno nekako nihal med Mininovo, Pirate Bayjem in Torrentspyjem. Toda tale BT Junkie je res kar kul, tako da imam mogoče novega favorita.

Pa dodajmo še anketo. Uporabljate Bittorrent ali ne?



Create polls and vote for free. dPolls.com

ponedeljek, oktober 02, 2006

Vtisi in skrbi glede Večerove blogerske značke

Zvone z Večera je v slovensko blogosfero vrgel še eno rokavico. Tokrat je napovedal, da lahko blogerji na svojih blogih objavimo značko, ki nas bo upravičila do možnosti, da nas objavijo na posebni strani v Večeru, ki bo namenjena blogom. Osebno sem podobno idejo zagovarjal že pred časom, ko sem na Delovih blogih še poskušal prepričati vodstvo, naj nekako motivirajo blogerje. Seveda niso poslušali.

Zvone je očitno razmišljal v isti smeri in na dan prišel s prej omenjeno idejo. Toda sedaj sam nisem več prepričan, če je to najboljši pristop k popularizaciji bloganja in blogerjev. Toda naj se najprej osredotočim na pozitivne stvari.

Najprej bi rad izrazil pohvale za neodvisnost od platforme. Zadeva naj bi praviloma delala na vseh blogerskih platformah, kar je odličen pristop. Vsaka tak tehnologija mora biti neodvisna od platforme, če ne želi postati igrišče omejenega nabora ljudi.

Druga pohvala gre samemu koraku. Popularizacija blogov je pač potrebna in to je morda korak v pravo smer.

Tretja pohvala gre Večeru, ki je bil pripravljen prestopiti svoje meje klasičnega medija in vključiti tudi bloge, ki nekako (še) ne sodijo v ta okvir.

Sedaj pa še k razlogom, zaradi katerih menim, da morda to ni prava smer, čeprav sem jo zagovarjal tudi sam.

Kako bodo blogi funkcionirali v papirnati obliki? Vsak blog je poleg samega članka tudi zbirka povezav znotraj članka in izraz osebnosti posameznika preko videza bloga in drugih pritiklin, ki jih imamo blogerji tako radi. Papirnata oblika tukaj ni najboljši medij.

Drugo vprašanje, ki se na nek način navezuje na prvo (torej pomanjkanje povezav), je, ali ni papirnata oblika nasprotje blogov? Kot sem že poudarjal, blog ni medij. Medij je enosmerna komunikacija, kjer medij proizvaja vsebino, potrošniki pa jo pasivno konzumirajo. Blogi, na drugi strani, so komunikacija. Nekdo nekaj napiše in nekdo drug mu na to odgovori v svojem zapisu. To je dinamika, ki jo s papirjem praktično ni mogoče kopirati.

Tretje vprašanje pa je vprašanje urednikov. Klasični mediji so podvrženi nadzoru urednikov, ki izbirajo, kaj se bo pojavilo v mediju in kaj ne. Ali blogosfera na tej ravni potrebuje urednike? Nenazadnje smo sami odgovorni, kaj se pojavlja v naših blogrolah ali na katere zapise povezujemo. Načeloma smo s tem sami svoji uredniki in uredniki za druge.

To bi bili moji prvi pomisleki ob Večerovi znački. Jo bom sam uporabil? Ne vem. Mogoče bom raje samo objavil zapise, ki bi jih rad predlagal na Večerov blog. Mogoče je bom objavil sem.

Ne razumite me narobe. Ne kritiziram zamisli in v bistvu se mi zdi ideja dobra. Toda obenem vidim z njo nekatere "ideološke" težave, zaradi katerih sem glede zadeve nekoliko skeptičen. Sem namreč jezikoslovec in sem zaradi tega naravno previden pri morebitnem prehajanju sporočil med različnimi diskurzi. Vedno namreč ostaja možnost, da bodo ta sporočila preprosto nerazumljena. Tega pa si blogerji verjetno ne želimo.

torek, september 26, 2006

Pozabil na rojstni dan mojega bloga

Eeeek. Ravno v prejšnjem zapisu sem razglabljal, zaradi česa sem začel blogati. Obenem sem pred kratkim razpravljal o tem, kdaj sem začel blogati. Takrat nisem točno vedel odgovora, zato sem se zdajle spomnil, da bi mogoče pogledal še to. Ko sem preveril datum, sem ugotovil, da sem prvi zapis napisal 12.9.2005. Torej sem zamudil rojstni dan svojega bloga. Tipičen moški. Še dobro da je blog tudi moškega spola, tako da ga boli kurac.

Povzetek tega leta: 288 zapisov, kar znese malo manj kot en na dan. Natančneje 0,789 zapisa na dan. Komentarjev ne bi štel. Kar nekaj mailov, ki so mi jih poslali sosedje blogerji. V glavnem pozitivna izkušnja. Težko bi rekel, da mi je bloganje ravno spremenilo življenje, razen da imam sedaj še eno stvar, zaradi katere se sekiram. Sploh sedaj, ko je Robert naredil svoj Sloblog, kjer ti prav lepo piše, da si lenuh in da že štiri dni nisi nič napisal. Hvala Robert ;).

Še malo statistike: 13.194 obiskov od novembra lani (takrat sem šele začel meriti obiske). Največ prometa je prišlo iz si.blogs (19,95 odstotka), na drugem in tretjem mestu sta Najdi.si (18,17%) in Google (17,84%). Na četrtem mestu so direktni prihodi z 8,37 odstotka, na naslednjem pa slovenski reddit s 4,15 odstotka.

Najbolj priljubljen zapis je bil 15 pravil elektronske pošte. Najbolj pogosto uporabljan brskalnik je Firefox (53,19 odstotka). Najbolj pogost operacijski sistem je Windows s 93,17 odstotka.

To je nekako bilanca preteklega leta. Zdaj pa veselo v novo leto.

Del.icio.us ima milijon uporabnikov

Del.icio.us , prva in najbolj priljubljena storitev za spletno shranjevanje zaznamkov je dosegla milijon uporabnikov. Kar je zanimivo je, da so izredno hitro zrasli ravno v zadnjih devetih mesecih. Obstajajo namreč že tri leta, pred devetimi meseci pa so imeli komaj 300.000 uporabnikov. Očitno jim je koristilo, da jih je kupil Yahoo!

V skladu s tem še kratki rezultati ankete, ki sem jo imel na blogu pred par tedni. Vprašanje je bilo namreč ali uporabljate del.icio.us ali druge storitve za shranjevanje zaznamkov. Odgovarjalo vas je 21. Od tega vas je kar presenetljivih 62 odstotkov storitev uporabljalo. Kar me je presenetilo, obenem pa sem navdušen, da se storitev uporablja tudi v Sloveniji.

Zakaj zapis o relativno nepomembnem dogodku? Hm. Del.icio.us je bil v bistvu razlog, da sem začel sploh pisati blog. To je bila namreč sploh ena prvih spletnih storitev, ki sem jih začel uporabljati in zdela se mi je resnično koristna. Toda o njej v Sloveniji ni pisal nihče. Ne dnevni časopisi v svojih tehnoloških rubrikah, ne tehnološki časopisi. Zato sem se odločil, da bom začel o tovrstnih zadevah pisati sam. In po skoraj enem letu sem prav zadovoljen, da sem naredil ta korak.

petek, september 22, 2006

RTV Slovenija ima blog

Na L-Files vidim novico, da ima RTV svoj blog. Najprej sem seveda pomislil, da nas čaka še ena blogerska storitev, kamor bomo pohiteli vsi, odprli bloge, jih dva dni vzdrževali in se potem vrnili na tja, od koder smo prišli. Slika je vendarle nekoliko drugačna.

Kot prvo, ne gre za blogersko storitev, ampak interni blog nekaterih ti. VIP ljudi, ki so povezani ali pa ne z RTV. Tako imamo Luko Deklevo Humarja s Financ, Jadranko Juras, Atomik Harmonik (valjda), Vinka Moderndorferja (z umlautom se mi ne da zajebavat), Toneta Partljiča, Maria Galuniča, Dušana Semoliča, etc, etc. Skratka, samo smetano. Kot Blogos na steroidih.

Oblikovanje strani bi pohvalil. Ne vem, sicer, zakaj so izbrali simbol reciklaže za logotip blogov, ampak oblikovanje je prijetno Web 2.0. Zaobljeni robovi, pastelne barve, gumb pri iskanju je nekonvencionalne oblike. Skratka, vse potrebno za sodoben videz.

rtvblog.png

Ko smo že pri oblikovanju: med odstavki večina avtorjev nima presledka, niti zamaknjenega začetka naslednjega odstavka, kar naredi stvar precej neberljivo.

Ena od zamer, ki gre projektu, je, da daje vtis nedokončanosti. Vsak blog ima okvir z imenom in sliko avtorja. Nekje ni slike, spet drugje pa ni niti opisa avtorja in piše preprosto: "Spoštovani avtor! Vnesite prosim svoj kratek življenjepis in sliko." Zakaj tega niso mogli rešiti pred predstavitvijo blogov, ne vem.

Druga zamera gre virom RSS. Nikjer na strani nisem zapazil gumba za naročilo na bloge. Sicer mi Firefox v naslovni vrstici prikaže ikono za vir RSS, vendar je ta namenjena vsem blogom, ne posameznim. Tako zaenkrat ni videti načina, da bi se naročil samo na tiste avtorje, ki te zanimajo. Če hočeš brati Partljiča in Semoliča, boš zraven bral še Atomik Harmonik.

Članke je mogoče ocenjevati in jih komentirati. Za komentiranje moraš biti žal prijavljen, tako da se mi ni dalo ustvarjati še računa, da bi preizkusil komentarje. Prav veliko jih na tej točki ni videti.

Na nek način razumem, kaj želi RTV s tem korakom doseči. Želijo biti kul in šik ter se pridružiti blogovski sceni. Vsak od teh avtorjev bo sedaj imel blog, kar naj bi ga naredilo bolj dostopnega javnosti. To je samo moje mnenje, glede na to, da nikjer na spletni strani ni eksplicitno razdelano, za kaj gre pri vse stvari.

Kar me skrbi je nekaj drugega. Stvar mi ponovno izgleda kot nekakšen obzidan vrt, kjer se vrtijo eni in isti ljudje, razglabljajo o enih in istih stvareh in se ne zanimajo za nič, kar ni v njihovem ozkem krogu. Zakaj tako mislim? Recimo, na blogih nihče nima blogrole, kar pomeni, da so od ostanka slovenske blogosfere popolnoma ločeni. Imajo dostop do statistike, da vedo, kdo o njih piše in kdo jih ima na svoji blogroli zunaj njihovega sistema? Osebno bi rekel, da ne.

In tu naletimo na osnovno vprašanje, ki ga je pred kratkim zastavil had. So blogi mediji? Odgovor ni nikoli preprost. Da in ne. Na nek način so videti kot mediji, ker ljudem odpirajo možnost, da predstavijo svoje znanje in svoje poglede. Toda po mojem je bolj pomemben drug osnovni koncept bloga - komunikacija. Namen bloga ni samo, da napišeš nekaj in to pošlješ v prazen eter, ki bo to pobral. Ne, namen bloga je, da s svojim zapisom postaviš informacijo, ki je potem na voljo drugim, da o njej razmišljajo, jo komentirajo, razširijo ali zanikajo. Nekako kot dialog.

RTV Slovenija ima bloge. Ki niso vključeni v blogosfero. Obnašajo se kot medij in mislijo, da bo s tem, ko bodo zbrali znane ljudi dejansko kaj dosegli. Namesto, da bi se vključili v blogosfero in se odprli novim idejam, ki bi jih lahko ustvaril zgoraj opisani dialog, se raje trmasto zapirajo v svoje slonokoščene stolpe. Vzemimo primer Maria Galuniča, proti kateremu nimam nikakršne osebne zamere. Njegove oddaje ne gledam, sem ga pa zadnjič videl v TLP in je izpadel kot čisto kul tip. Njegov blog je relativno simpatičen. Toda več ali manj piše o tem, kako je bilo na oddajo. Zakaj ne bi recimo izpostavil določenih vprašanj televizijske produkcije? Morda bi mu kdo lahko kdo predlagal kakšno novo zamisel.

Atomik Harmonik bi lahko predstavljali svoje izkušnje na estradi, svoje video posnetke ponudili ljudem, da jih predelajo ali pa preprosto obveščali ljudi o koncertih, ki jih imajo in kje jih lahko človek sreča. Na nek način bi morali vzpostaviti komunikacijo s svojimi oboževalci. Vprašanje je, če je blog v stilu RTV prava pot. Mogoče bi bil MySpace boljši.

Pa še ena kritika. Zakaj točno se zdi večini potrebno, da pišejo o popolnoma vsakdanjih stvareh? Mačke, ptički, izgubljene denarnice ... Kaj ti ljudje nimajo strokovnosti na nekem področju, ki bi jo lahko predstavili širšemu bralstvu? Nenazadnje delajo zanimive stvari, zakaj ne pišejo o njih? Mislim, ko je Guardian naredil blog Commentisfree, je na njem zbral enako pomembne ljudi, vendar ti pišejo o problematikah, svojih izkušnjah in pogledih. Zakaj se pri nas smatra, da je blog nujno "najstniški dnevnik"?

Nekaj zapisov je sicer dobrih. Igor Bergant mi je bil kul. Vilfan bi mogoče lahko bil kul, če ne bo pisal samo o vnuku.

Za zaključek: RTV Slovenija blogi so poskus, ki ne izstopa ne po posebni zanimivost saj trenutni kupček zapisov ni ravno naredil nekega vpliva. Poleg tehničnih pomanjkljivosti se mi osebno zdi, da stvari manjka vizije in smeri.

Saj ne, da bi vedeli, da sem pisal o njih ;).