petek, december 23, 2005

15 pravil uporabe elektronske pošte

Opažam, da se veliko ljudi na moj blog prikaže preko iskanja "bonton elektronske pošte", kar me preseneča, glede na to, da se s to tematiko nisem posebej ukvarjal in da obstaja relativno dober seznam nasvetov na spletni strani Soncek.com. Zanimivo pa je, da sem pred časom resno razmišljal o sestavi osnovnih pravil, ki jih upošteva premalo ljudi in mi s tem grenijo življenje. Tako sem se v skladu z veliko potrebo slovenskih spletnih uporabnikov po bontonu elektronske pošte odločil, da naredim seznam stvari, na katere je lepo biti pozoren pri pisanju elektronske pošte. Pozor, nekatere stvari se bodo verjetno podvajale iz zgoraj omenjene strani, z nekaterimi predlogi od tam pa se preprosto ne strinjam.

Pa začnimo:

1. Smiselno zastavljena zadeva elektronskega sporočila

Dejstvo je, da nekateri dobivamo veliko elektronske pošte. Osebno dobim tudi nad 50 sporočil in všeč mi je, če lahko hitro ugotovim za kaj gre pri sporočilu. Recimo, zadeva z imenom "Finance", "fotografije", "poglej prosim" ali "link" so slabi nasovi elektronske pošte. Za veliko stvari sicer lahko ugotoviš za kaj gre, še posebej če si dogovorjen za njih, vendar težava nastane čez kak teden ali mesec, ko na podlagi zadeve ne veš več za kaj gre. Vpisana zadeva naj bo opisna do te mere, da je mogoče hitro ugotoviti za kaj gre.

Če si z nekom pogosto dopisujete glede enake ali podobne stvari se lahko dogovorite ali odločite za enotno obliko zadeve. Na ta način bo sogovornik vedno lahko vedel natančno kaj lahko pričakuje.

2. Nadaljevanje zadeve čez več sporočil

Včasih se sporočila sprehaja med dvema ali tremi prejemniki. V tem primeru je najbolj smiselno, da se polje zadeve vmes ne spreminja. Tako lahko hitro veš, da so vsa sporočila med seboj povezana in da potrebuješ le najnovejše sporočilo, ki vsebuje celotno korespondenco. Ostala sporočila lahko tudi izbrišeš. Zadeve vmes ni priporočljivo spreminjati, saj to le po nepotrebnem vnaša zmedo v dopisovanje.

3. Nespametna izbira polij "Za", "Kp" in "Skp"

To se mi zdi ena največjih rak ran pri dopisovanju. Pa tako preprosta je ta stvar. V polje "Za" vpišeš tiste prejemnike, ki jim je sporočilo namenjeno in od njih pričakuješ odziv na sporočilo. Polje "Kp" je namenjeno tistim, ki jih želiš preprosto obvestiti, da se nekaj dogaja, a od njih ne pričakuješ ničesar. Polje "Skp" uporabljamo le takrat, ko ne želimo, da bi se prejemniki med seboj videli. "Skp" se tako uporablja le v redkih primerih.

Primeri slabe uporabe: sporočilo ima dva prejemnika. Prvi je Miha v polju "Za", drugi pa "Slothrop" v polju "Kp". Sporočilo je nekaj na vižo: "V pripeto datoteko bi dodal še podatke o našem podjetju. Slothrop, lahko narediš to?". Če je mail namenjen meni, zakaj sem potem v polju "Kp"? Drugi primer je, ko se ljudje iz polja "Kp" udeležujejo diskusije, čeprav se vse skupaj več ali manj dogaja mimo njih. Preprosto se jim zdi, da morajo nekaj povedati. No, ni potrebe. Če si v polju "Kp" se lahko vsi ostali vse zmenijo brez tebe.

Opozoril pa bi še na previdno uporabo polja "Skp". Naslovi, vpisani v polju "Skp", niso vidni ostalim prejemnikov, vendar tega ni priporočljivo izkoriščati. Tako se včasih zgodi, da nekdo sodelavcu pošlje ostro elektronsko pošto in da v polje "Skp" svojega šefa, da bi potunkal sodelavca. No, to pa je huda kršitev bontona in zelo pritlehen način zlorabe elektronske pošte.

4. Napačna uporaba gumba za določanje visoke pomembnosti sporočil

Vse preveč ljudi preveč zlahka uporablja gumb, s katerim sporočilo opremijo s klicajem, kar naj bi pomenilo visoko pomembnost sporočila. No, če dobim na dan deset takih sporočil, potem nekako ni več smiselno, kajne? Ker vsa ta sporočila preprosto ne morejo biti tako pomembna. Smiseln rezultat bi bil en mail na teden. Poznam ljudi, ki s klicajem opremijo vsako svoje sporočilo. Brrr.

5. Uporaba klicajev in ostalih ločil

Obstaja modrost, ki pravi: "Pet klicajev je nezamenljiv znak norosti." Klicaji so v pisani komunikaciji dvorezni meč, ker vse prehitro pomenijo, da kričiš ali da si jezen, saj človek na drugi strani ne more vedeti, da si klicaj mislil povsem dobronamerno. Osnovno pravilo, je, da je človeku dovoljeno pet klicajev v življenju, tako da jih gre izkoristiti pametno. Podobno velja za večje število vprašajev ali mešanico obojih. Recimo: "Kdaj dobim to datoteko ??!!??!" Preprosto ne počnite tega.

6. Uporaba velikih črk

Velike črke pomenijo kričanje. In v običajnih pogovorih ne kričimo. Ne uporabljajte velikih črk.

7. Posredovanje elektronske pošte

Skušnjava preprostega posredovanja elektronske pošte je velika, toda to še ne pomeni, da se ji je potrebno vdati. Posredovanje je čisto v redu, če se dogaja v mejah normalo. Toda priporočljivo je vsaj na kratko opisati za kaj gre v celotnem sporočilu. Nič hujšega ni, kot da dobiš dva metra dolgo sporočilu na vrhu katerega piše "Glej spodaj". Ne, ne bom. Poslal si mi sporočilo in vsaj toliko se potrudi, da mi na kratko napišeš, kaj želiš od mene. Malo ustrežljivosti ni še nikomur škodilo.

8. Podpisovanje

Priporočljivo je, da se v prvem sporočilu novi osebi podpišeš s celotnim podpisom, ki vključuje ime, naziv, telefon, elektronsko pošto in podjetje v katerem si zaposlen. Toda nikakor ni potrebno, da te informacije vsebuje vsako sporočilo. Kasneje lahko uporabljaš samo ime in priimek ali pa celo samo ime. Podobno velja za ljudi, ki imajo v podpisih kakšne pametne izreke ali izjave. Prvič ali drugič je mogoče zabavno. Toda v vsakem sporočilu? Podobno se počutiš, ko stotič vidiš reklamo za Pril, ko si želiš z golimi rokami iz jamic izkopati oči. Grrr.

9. Pošiljanje šal, animacij, čestitk in šal

Elektronska pošta je pomenila nesluten porast šal, animacij in filmčkov. Ne mine dan, da ne bi prejel vsaj ene ali dveh in kolikor se pogovarjam z ljudmi okoli sebe imam še srečo. Človek, ki na dan dobi 50 sporočil v povprečju dobi 2 sporočili na uro. Če jih dobi 50 na službeni naslov in dela osem ur, dobi na uro šest sporočil. Se vam zdi, da potrebuje še deset šal z interneta? Po možnosti v ločenih sporočilih? Naj vam razkrijem skrivnost: to je precej zoprno početje. Razmislite, ali bi prihranili vse šale za petek in jih poslali v enem mailu.

Še huje je, ker se ta sporočila pošiljajo na sezname prejemnikov. Če počnete to, vse naslove takoj premaknite v polje "Skp", kjer se uporabniki med seboj ne vidijo. V nasprotnem primeru naslove vseh prejemnikov izpostavite neželeni pošti, virusom in številnim drugim neprijetnostim. Še enkrat ponavljajte skupaj z menoj "Sezname prejemnikov bom vpisal v polje "Skp"."

10. Slovnične napake

Seveda se vsem napakam ni mogoče izogniti, vendar je vedno priporočljivo sporočilo za seboj prebrati in preveriti ali so ostale kakšne prav hude napake. Vejice, pike, velike začetnice, vse šteje. Mimogrede, angleži imajo izredno dober primer glede pravopisa: "Punctuation is the difference between "helping your uncle jack off a horse" and "Helping your uncle Jack, off a horse."

11. Ozadja za elektronsko pošto

Uporaba HTML v elektronski potši je omogočila vključevanje razno raznih neumnosti v elektronsko pošto, vključno s sličicami in ozadji za elektronsko pošto. Osnovno pravilo je, čim manj stvari je v mailu, tem bolje. Razna ozadja naredijo mil manj berljiv, večji ter počasnejši za pregledovanje.

12. Bodite jasni pri pisanju

Ne uporabljajte kratic, nerazumljivih besed, okrajšav in podobnih stvari, ki naredijo sporočilo manj rzumljivo. Vedno imejte v mislih, da na drugi strani sporočila sedi osebi, ki ni vi in torej ne ve vsega. Nejasno sporočilo je velika ovira za komunikacijo, saj potem človek na drugi strani sedi in razmišlja, kaj točno ste želeli povedati. Poleg tega je pripročljivo, da ne pišete predolgih sporočil. V nasprotnem primeru človeka raje pokličite in mu pojasnite, kaj želite.

13. Preverite ali ste pripeli datoteke

Nič ni bolj bednega kot to, da pilite in pišete sporočilo, nato pa pozabite pripeti datoteko. Vedno, vedno preverite ali ste pripeli datoteko.

14. Ne preverjajte ali je prejemnik prejel sporočilo

Ko nekomu pošljete sporočilo, mu dajte čas, da prebere sporočilo in vam odgovori. Ljudje ne sedijo neprestano pred računalnikom in berejo sporočila. Dajte človeku vsaj dve uri, če ne celega dneva časa, da vam odgovori na sporočilo. Nič ni bolj živce parajočega kot dejstvo, da te nekdo pokliče dve minuti po tem, ko ti je poslal sporočilo in te sprašuje kaj misliš. Nič ne mislim, ker še nisem prebral sporočila.

15. Ne pošiljajte verižnih pisem

Za vse, ki pošiljajo verižna pisma: Microsoft ne bo podaril nagrade za posredovanje elektronske pošte, na Poljskem ni uboge ožgane punčke in pošiljanje pisem ne bo nikomur kupilo invalidskega vozička. Prihranite ljudem neskončno dolgo brskanje po nabiralniku in jim ne pošiljajte verižnih sporočil. Od tega nima nihče nič.

Tega sem se domislil tako iz glave. Če ima še kdo kakšen primer neprimerne ali preprosto neumne uporabe elektronske pošte, mi lahko pošlje sporočilo na tritecomment AT yahoo.com ali pa se oglasi v komentarjih.

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.


Povezani zapisi

Boljša uporaba Gmaila - 1. del
Boljša uporaba Gmaila - 2. del  
Pot do praznega nabiralnika
Razširitve za Firefox za elektronsko pošto
15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte
GTD za začetnike

sreda, december 21, 2005

Trendi osebnega iskanja

Če slučajno niste vedeli, vam Google omogoča vpogled v zgodovino iskanja. Za to morate biti prijavljeni v eno od Google storitev (ponavadi gre za GMail). Če ste vpisani v storitev, potem Google zapisuje zgodovino vaših iskanj, do katerih dostopate s klikom na "Search History" v zgornjem levem kotu strani. Danes so dodali še eno zanimivost, ki se imenuje Trendi. Ta vam prikazuje katera so vaša najpogostejša iskanja, katere strani ste najpogosteje obiskali, koliko iskanj ste opravili v določenih mesecih in kateri dan v tednu opravite največ iskanj. Prav tako vam analizira tudi koliko iskanj opravite ob določeni uri. Koristen je tudi vpogled v to, kaj iščejo ljudje, ki iščejo podobne stvari kot vi.

Osebno sem največ iskanj opravil junija (670), največ iskanj pa naredim v sredo (606). Največ iščem med osmo in drugo uro, pravi vrhunec pa dosežem opoldne, ko sem opravil kar 367 iskanj. Ljudje s podobnimi iskalnimi navadami iščejo naslednje zanimive termine: "Miss sveta", "krvavec" in "ark linux". Heh.

Izgleda pa stvar približno takole:




Razširitev za Firefox olajšuje bloganje

Spletna stran Performancing je objavila razširitev za Firefox, namenjeno blogerjem. Od tu si lahko razširitev namestite, nato pa se vam v Firefoxu na vrstici stanja prikaže majhna ikona, ki omogoča hiter dostop do urejevalca za bloge. Podprte storitve so Blogger, Wordpress, TypePad, LiveJournal in Movable Type. Namestitev računa je preprosta in izvedena preko čarovnika, ki je zelo preprost za uporabo in razširitev imate nameščeno v nekaj trenutkih.

Veliko užitkov pri bloganju.

torek, december 20, 2005

Najboljših 50 albumov in singlov leta

Glede na to, da pogosto pišem o glasbi, danes zaenkrat samo kratka novica. Spletna stran Pitchfork, ki je specializirana za alternativno glasbo je objavila seznam 50 najboljših albumov in singlov leta 2005. Mislim, da bodo na lestvici nekaj zase našli vsi, ne glede na to ali poslušajo hip hop, rock, punk ali pa bolj elektro zadeve. Veliko užitkov pri prebiranju lestvice.

ponedeljek, december 19, 2005

Najdaljši palindrom na svetu

He he. Nekdo je napisal program, s katerim je naredil palindrom (če slučajno ne veste, je palindrom beseda ali stavek, ki se bere enako ne glede na to s katere strani ga bereš - perica reže raci rep, na primer), ki ima reci in piši 17.256 besed. Precej divje. Palindrom se skriva tukaj.

sobota, december 17, 2005

Najboljše spletne aplikacije leta

Bližamo se koncu leta, kar pomeni, da se povečuje tudi količina seznamov "Najboljše" in "Najslabše" leta. Glede na to, da veliko pišem o različnih spletnih aplikacijah, vam v tem duhu predstavljam dva seznama z najboljšimi spletnimi aplikacijami. Prvi seznam je osredotočen na najnovejše aplikacije, med katerimi sem predstavljal Digg, gChart in Yahoo! Answers. Ostale pa lahko preizkusite sami.

Drugi seznam je pripravil eden izmed novinarjev pri Wall Street Journal in jih uredil po kategorijah, kot so najboljša storitev za fotografije, za zaznamke, urejanje besedil. Našteval jih ravno ne bi, izmed izbranih pa priporočam de.licio.us, Protopage, Digg, Flickr, Memeorandum, Writely in Basecamp.

četrtek, december 15, 2005

Par novih stvari iz Googla

Google se je očitno spet nekoliko prebudil in predstavil nekaj novosti. Prva, pravzaprav prvi dve, sta razširitivi za Firefox. Prva razširitev je namenjena varnejšemu brskanju po spletu, saj uporabnika opozori, kadar obišče stran, ki bi bila lahko uporabljena za napade "phishing", torej kraji identitete. Ob obisku take strani se v naslovni vrstici pokaže znak, da gre za možnega lažnivca.

Druga razširitev je namenjena uporabnikom Bloggerja, gre pa za prikazovanje komentarjev na blog. V bistvu gre za preprosto različico Technorati, torej za pregledovanje kdo je na spletu v svojem blogu objavil povezavo na tvoj blog. Ob namestitvi se v vrstici stanja (to je spodnji vrstici v Firefoxu) pokaže majhen oblaček, ki ti pokaže kdo in kdaj je pisal o tvoji spletni strani. Načeloma je stvar precej koristna in privlačno izvedena.

Tretja novost je glasbeno iskanje. Ko v Google vpišeš iskalni niz, ki je povezan z glasbo, se ti na vrhu rezultatov pokaže poseben rezultat, ki te odpelje na posebno stran, kjer so prikazani albumi in dodatne informacije o skupini. Poglejte si na primer rezultate za Pixies in Franz Ferdinand. Lahko klikneš tudi na posamezne albume in prikaže se ti seznam skladb in povezave na spletne trgovine, kot so iTunes Music Store ali pa Real Rhapsody. Pri albumih lahko recimo vidiš tudi povprečno oceno in se odpelješ do posameznih kritik.

Hja, Google je splet spet naredil še malo bolj koristen.

sreda, december 14, 2005

Še par malenkosti

Zelo amatersko se ukvarjam s fotografijo, zaradi česar me ta tematika tudi zanima. Times je objavil zbirko najboljših fotografij v prejšnjem letu. Gre za novinarsko fotografijo, nekaj pa je dejansko zelo dobrih. Ker pa gre za ameriško revijo je pač veliko fotografij na tematiko katastrofe v New Orleansu. Kljub temu zanimiva zbirka.

Druga zanimivost, ki sem jo odkril pa je igra, kjer se poteguješ za položaj Božičkovega pomočnika. Na razpolago imaš določen proračun in par pomočnikov, nato pa moraš organizirati Božičkov obisk v neki trgovini. Poskrbeti moraš za vse: fotografa, slaščice za otroke, Božička in podobne neumnosti, ki sodijo zraven. Ko sem se poizkusil se je izkazalo, da nisem najbolj primeren za pomočnika, ker sem proračun, ki sem ga imel na voljo prekoračil za neverjetnih 10 odstotkov. Poskusite in ugotovite, če ste iz pravega testa, da pomagate izmišljenemu debeluhu.

Strukturirano bloganje

Structured Blogging je neprofitna organizacija, ki se je odločila, da bo standardizirala različne oblike zapisov v bloge. Predstavljajte si, da na svojem blogu občasno objavite kritiko knjige ali albuma ali pa preprosto želite kaj prodati ali pa povedati, da se nekje v Sloveniji nekaj dogaja. Sedaj je stvar taka, da preprosto napišete vnos v blog tako kot se vam zdi in to objavite.

Pri Structured Blogging so prepričani, da obstaja boljši način. Odločili so se izdelati sheme za različne vrste tipičnih zapisov, ki sem jih omenil zgoraj. To pomeni, da vnos dogodka ne poteka več preko običajnega vmesnika, temveč ima pisec natančno določene podatke, kot so čas in kraj dogodka, cena vstopnice in podobno. Enako velja za kritiko knjige ali pa prodajo izdelka.

Tak pristop je smiseln iz več razlogov. Prvi je to, da bralec takoj prepozna določeno vrsto zapisa in lahko iz njega takoj vidi tisto, kar ga zanima. Še pomembneje pa je, da tak sistem omogoča preprosto avtomatizirano obdelavo takih zapisov. Nekdo lahko recimo iz vseh slovenskih blogov pobere vse zapise o dogodkih in jih objavi na skupni strani. Mogoče bi bilo zbirati vse recenzije knjig na slovenskih blogih. Možnosti so tako neomejene.

Trenutno so vključki (plug-ins) na voljo za Movable Type in Wordpress, v koalicijo voljnih, oziroma skupino Structured Blogging pa je vključenih že kar nekaj večjih igralcev, med katerimi so tudi Bloglines, Feedster, Newsgator, Netvibes in Rojo. Blogger zaenkrat še ni v skupini, prav tako ne MSN, Yahoo! ali kateri od večjih ponudnikov blogerskih strani.

torek, december 13, 2005

Kljub temu, da sem verjetno na tej strani večkrat omenil Google kot Yahoo!, je današnji dan očitno namenjen slednjemu. Predstavili so namreč novo različico Yahoo! Widgets (nekoč Konfabulator, preden jih je kupil Yahoo!) in kot zavzet geek sem jih moral preizkusiti.

Prvi vtisi so fantastični. Če slučajno ne veste, kaj Yahoo! Widgets so, gre za program, ki omogoča ustvarjanje majhnih programčkov, ki se prikazujejo na namizju. Ti programčki so lahko karkoli: ura, koledar, novice, iskalnik, ... Apple ima podobno funkcionalnost vgrajeno v OS X, pa tudi Windows Vista naj bi imela nekaj podobnega pod imenom Gadgets. Za vse, ki se ni predstavljate kako stvar izgleda, si poglejte zaslonsko sliko.

Najprej bi rad pohvalil Yahoo! za izredno učinkovit začetek dela. Ob zagonu aplikacije te pozdravi kratek uvod v aplikacijo in razlaga, kako jo uporabljati. Prav tako ti že na začetku odpre nekaj programčkov, med katerimi so prikazovanje fotografij, iskalnik, ura, koledar in elektronska pošta. Začetni izbor je fantastičen, sploh ker se lahko s fotografijami priklopiš na Flickr ali pa fotografije pobiraš z diska. Podobno bogato izbiro imaš pri koledarju. Priklopi se lahko na Yahoo! Calendar, v Outlook ali pa v Mozillin koledar. Zelo zelo kul. Programček za pošto je seveda točno to, kar lahko pričakuješ, obvestilnik, ki te obvesti, kadar dobiš novo sporočilo.

Pri navedenih programčkih bi poudaril, da je integracija z obstoječimi Yahoojevimi storitvami, kot so pošta, koledar, zapiski, Flickr in podobno, odlična. Delo z zapiski in koledarjem je preko Yahoo! Widgets pravi užitek. Stvar je grafično privlačna in deluje izredno hitro, istočasno pa se integrira s spletnimi stranmi, kar pomeni, da so vsi vnosi na koledarju na voljo preko spletne strani tudi z računalnikom brez Widgets. Yahoo! Notes, ki je del Yahoo! Mail je še posebej užitkarski, medtem ko je delo z njim preko spleta bolj kot ne mučenje.

Programčkov je na voljo malo morje in segajo od čudaških (sporedi ameriških univerzitetnih tekem v košarki) do koristnih (novice New York Timesa). Razširitev je na Yahoojevi strani ogromno in kolikor vem so večinoma brezplačne.

Zdaj pa še bolj uraden komentar. Že ko je Yahoo! kupil Konfabulator, mi je bilo jasno, da želijo s tem narediti nekaj več in z novo različico jim je definitivno uspelo. Integracija z njihovimi storitvami je odlična in ne dvomim, da bo veliko ljudi Widgets namestilo preprosto zato, ker izgleda kul. Sicer Widgets ne ponuja kaj dosti več, kot recimo Google Desktop 2, toda Google Desktop izgleda v primerjavi z Widgets naravno bedno. Vem, da GD2 analizira strani, ki si jih obiskal in potem išče podobne in ti poskuša avtomatično ponuditi podobne vsebine. Ampak Widgets izgleda kul. Tukaj je Yahoo!, pa čeprav to nerad priznam, naredil korak naprej in Google se bo moral malo potruditi tudi nja področju vizualne podobe. Na internetu so recimo naredili zelo kul iskalnik in izredno kul pošto, na namizju pa pač morajo narediti nekaj več, kot to, kar so nam ponudili do sedaj.

Feedburner ima nove storitve

Feedburner je krasna storitev, s katero lahko nadomestite običajen feed RSS, ki ga ponujajo blogi kot so Blogger, Wordpress in podobni. Feedburnerjev feed ima kar par prednosti, med katerimi je predvsem možnost analize, saj lahko vidite koliko ljudi bere feed in kakšno programsko opremo uporabljajo, da ga berejo. Zelo koristno.

Feedburner v ta namen ustvari nov feed RSS, kar pomeni, da je pametno, da vse linke na obstoječe feede zamenjate z novim, ki ga nudi Feedburner. Če kliknete na kateregakoli od linkov na desni strani zaslona (Rojo, Bloglines, Google, itd), se spodaj skriva Feedburner feed.

No, danes so pri Feedburnerju predstavili nekaj novosti, ki vam omogočajo, da v svoj Feed vstavite naslednje novosti:

  • Pošiljanje vnosa preko elektronske pošte
  • Direktno pošiljanje elektronske pošte avtorju vnosa
  • Število linkov na vnos v Technorati
  • Oznake de.licio.us, ki jih je dobil določen vnos
  • Možnost neposrednega shranjevanja v de.licio.us
  • Število komentarjev (le za Wordpress)
  • Creative Commons licenco, ki ste jo izbrali

Yahoo! kupil de.licio.us - Ni tako hudo

O tej novici sta poročala Enjoying my ride in Drugi dom, oba pa sta izrazila zaskrbljenost glede prevzema in sta prepričana, da bo zaradi tega de.lico.us slabši. Osebno sem manj zaskrbljen, sploh če opazujem, kaj se je po prevzemu zgodilo s Flickrom, stranjo za objavo fotografij. Flickr kljub prevzemu s strani Yahooja še vedno nadaljuje svojo pot in ni doživel bistvenih sprememb. Oglasi niso kaj bistveno kričeči, storitev deluje tako kot v preteklosti in nasploh so uporabniki še vedno zadovoljni. Sicer se glede storitve zastavljajo druga vprašanja, ampak tu ni mesto za debato o njih.


Mislim, da nas ima veliko spletnih uporabnikov (vključno z mano) veliko predsodkov do Yahooja, ki mogoče niti niso upravičeni. Njihov iskalnik je prav tako gol kot Googlov, pred kratkim me je navdušil njihov iskalnik po video vsebinah, stalno pa predstavljajo zanimive nove storitve, med katerimi je tudi Yahoo! Answers, o katerem sem pisal pred kratkim. Derjstvo je, da jim tudi sam še vedno ne zaupam, vendar Flickrov primer kaže, da je čisto mogoče, da bo de.licio.us preživel brez posebnih sprememb. No, vsaj pesti lahko držimo.

petek, december 09, 2005

Novosti v Gmailu

Google je v svojo poštno storitev Gmail vnesel nekaj novosti. Med najpomembnejšimi novostmi je prikazovanje feedov RSS (mimogrede, za tole si bo treba spomniti boljše ime), ki se prikazujejo v vrstici nad nabiralnikom. Vire novic si lahko izberete sami, v novem jezičku med nastavitvami. Simpatična popestritev nabiralnika, ki pa ne bo ravno nadomestila priljubljenega orodja zavzetega bralca.

Druga novost je možnost, da lahko priloge odprete v obliki predogleda html, kar je izredno koristno, če ne želite prenašati celega dokumenta ali pa uporabljate računalnik na katerem nimate nameščenega Worda ali Acrobat Readerja. Stvar deluje enako, kot če pri iskanju v Googlu dobite rezultat PDF, pa bi ga radi samo na hitro preleteli.

Sedaj pa še malo kritike. Nobena od teh možnosti ni na voljo, če uporabljate slovenski vmesnik za Gmail. Svašta. Že cel dan berem o teh novostih in jih na svojem računu ne vidim. Slovenski vmesnik sem pač uporabljal zaradi preverjanja črkovanja, ki bi ga mimogrede lahko vključili v Google Toolbar. Razumem, da želijo pri Googlu verjetno počakati, da se vse skupaj prevede v slovenščino, ampak vseeno bi lahko imeli globalno dostopnost teh možnosti. Vsaj predogled v html bi bil lahko na voljo za slovenske uporabnike.

Druga zamera pa leti na nezmožnost iskanja po pripetih dokumentih. Glede na to, da se nahajajo na Googlovih strežnikih in je očitno precej preprosto vse skupaj spremeniti v html, zakaj potem po dokumentih ne moreš iskati? Mimogrede, Yahoo! Mail to možnost ima, zakaj torej ne Google?

Če Gmaila še nimate, pa bi ga imeli, napišite mail naslov v komentarje. Povabil mi ne manjka.

Bravo glasbena industrija!

Drugi dom je pisal o tem, kako je glasbena industrija preprečila delovanje aplikacije, ki ti je skupaj z glasbo prikazovala tudi besedila skladb. No, sedaj se je RIAA (Zveza glasbenih založnikov) odločila, da so tudi besedila pesmi in njihovi akordi na spletnih straneh popolnoma nelegalni. Uau.

Poglejte si par citatov:

"Fotokopirni stroji so nam odžrli velik del naših možnih dohodkov, sedaj pa nam internet odžira veliko večji del prodaje tablatur in natisnjenih besedil."

"Nepooblaščena uporaba besedil in tablatur pisce skladb prikrajša za možnost, da živijo od svojega dela in ni prav nič drugačna od kraje."

"...če lahko država zraven [poleg odškodnin) vključi še zaporno kazen bi bili veliko bolj učinkoviti."

Ti ljudje niso resni. Ne morem si ravno predstavljati, da bo Britney Spears obubožala samo zaradi tega, ker sem na blogu napisal besedilo od "Whoops! I did it again." Prav tako si očitno predstavljajo, da bomo potem vsi drveli v knjigarne in kupovali knjige "Besedila 101 hita z MTV-ja". Glasbena industrija očitno ne more razumeti dejstva, da pač nekatere stvari niso tako veliko vredne, kot si predstavljajo oni. Nenazadnje lahko vsakdo s posluhom ali sliši besedilo ali pa se nauči igrati katerokoli skladbo. Ali torej tudi nadobudni glasbeniki, ki se tako naučijo igrati glasbo prikrajšajo vse te izvajalce za njihov denar?

Sicer pa lahko upamo, da jih s tem res prikrajšamo za denar. Pa poskusimo vsi skupaj:

Izbrala si bom fanta,
tizga ta velizga...


Prenosna programska oprema

Vedno so mi bili všeč majhni programi, ki so veliki le nekaj megabajtov ali par sto kilobajtov. Prepričan sem namreč, da velikost programa ni nikakršna garancija za njegovo kakovost. Že pred časom sem se ukvarjal s tem, katere programe lahko namestiš na paličico USB, da jih lahko nosiš s seboj, kamorkoli že greš.

No, spletna stran PortableApps.com si je zadala poslanstvo zbiranja tovrstnih majhnih programov, med katerimi so recimo Portable Firefox, Portable Thunderbird, Portable NVU ter celo Portable OpenOffice.org.

Stran je še na začetku svojega obstoja, tako da lahko več programov pričakujemo v prihodnosti, saj osebno vem vsaj še za nekaj aplikacij, ki jih lahko nosimo sabo na ključu USB. Vem, da sem recimo pred časom ponosno in z dvignjeno glavo hodil naokoli z namestitvijo MediaWiki na ključu USB.

Prvi odgovor na Yahoo! Answers

Uau. Precej presenečen sem bil, ko sem danes zjutraj ugotovil, da sem prejel prvi odgovor na svoje vprašanje na Yahoo! Answers. O storitvi sem pisal včeraj in res me je zanimalo, kakšen bo odgovor. Nad kakovostjo odgovora sem bil prijetno presenečen, še posebej nad hitrostjo.

Res je, da je to šele začetek storitve in je torej na njej veliko radovednih ljudi, ki jo še preizkuša, tako da morda že čez mesec ali dva odgovori ne bodo več tako pogosti in dobri. Toda prva izkušnja je pozitivna.

V duhu znanstvene raziskave se bom poskusil danes prijaviti še na Metafilter in dobiti odgovore tam. Kasneje bom primerjal kakovost obeh odgovorov, pa naj se empirično pokaže, kdo je boljši.

četrtek, december 08, 2005

Vprašaj Yahoo!

Yahoo! je predstavil storitev imenovano Yahoo! Answers, kjer lahko uporabniki zastavijo vprašanje, Yahoojeva skupnost pa naj bi jim odgovorila s svojim znanjem. Na prvi pogled je stvar po mojem mnenju precej podobna strani Ask Metafilter, kjer prav tako lahko zastavljaš vprašanja in upaš na odgovore.

Storitev je precej preprosta. Prijaviš se s svojim običajnim uporabniškim imenom, ki ga uporabljaš za Yahoo! Mail ali kaj drugega. Nato lahko zastavljaš vprašanja, odgovarjaš na vprašanja drugih ali pa ocenjuješ odgovore in tako sodeluješ v skupnosti. Vprašanja so razdeljena v 23 kategorij z različnimi podkategorijami.

Je pa tu še ena zanimivost: točkovalni sistem. Za različna dejanja lahko dobite različno število točk. Na primer, za prijavo na Yahoo! Answers dobite eno točko. Za pravilen odgovor dobite več točk. Točke dobiš tudi za glasovanje in podobno. Začneš s 100 točkami na 1. levelu. Z več točkami napreduješ po levelih, čeprav točne motivacije za napredovanje ne vidim. Na strani so opisane nekakšne zahvale in podobno, kar me ni ravno navdušilo do te mere, da bi sedaj besno odgovarjal na tuja vprašanja.

Načeloma lahko isti učinek dosežete, če se odpravite na kakšen forum, ki mu zaupate in zastavite vprašanje tam. Za preizkus kakovosti sem že zastavil prvo vprašanje in ko dobim odgovore bom seveda poročal.

Mimogrede, eno od vprašanj na prvi strani se je danes glasilo: "How to suck dick?" Žal so ga administratorji že izbrisali, tako da link ni možen.

torek, december 06, 2005

Zakaj slovenski splet ni (dovolj) kakovosten

Pred časom sem napisal vnos o tem, da določene storitve, ki temeljijo na dejavnosti posameznikov in zanesenjakov ne morejo v nedogled pobirati dobička, ki zraste na naporih zvestih uporabnikov. Najlepši primer za to je seveda Flickr, kjer Yahoo! z oglaševanjem pobira veliko denarja, uporabniki pa načeloma nimajo od tega nič. Potem sem za podoben odnos obtožil tudi Delo, ki na blogih svojih uporabnikov pobira denar od oglaševanja, ti pa seveda od tega nimajo nič.

Včeraj sem ponovno nekoliko razmišljal o tem vprašanju in načeloma ima ta problem nekoliko globlje korenine, ki pa vodijo v popolnoma drugo smer. Ob razmišljanju sem namreč naletel na zanimivo vprašanje, ki se glasi "Kakšno motivacijo sploh ima slovenski uporabnik spleta za samostojno ustvarjanje vsebin?" No, osebne motivacije, kot so samopromocija, želja deliti svoje izkušnje z drugimi, informiranje ostalih uporabnikov spleta in podobno so seveda hvalevredne, ampak žal ne zagotavljajo dolgoročne predanosti, potrebne za dejansko ustvarjanje vsebin. Vsebine pač niso le en dober esej ali pa 50 vnosov v blog. Vsebine postanejo koristne takrat ko ima uporabnik na voljo 50 dobrih esejev ali pa 1500 vnosov v blog. In take ravni predanosti ni lahko vzdrževati. Ne bom rekel nemogoče, toda včasih se ti pač ne da in potem se ti ne da še naslednji dan in potem mine cel teden in vse skupaj opustiš, ker pač nisi več dovolj v stvari, da bi nadaljeval. Govorim iz osebnih izkušenj.

Torej osebna motivacija ni dovolj. In več ali manj je na voljo le še ena druga oblika motivacije: denar. Denar je dovolj močan motivator, da posameznik ali skupina razmeroma stalno in kakovostno ustvarjajo vsebine. To ni ravno nov koncept, saj načeloma na tem konceptu temelji celotna založniška industrija.

Toda v Sloveniji ni preprostega načina, da bi od ustvarjanja vsebin na spletu kaj zaslužil. Vsaj ne preprosto. Vem, da v Sloveniji obstajata dve glavni spletni oglaševalski mreži Iprom in Httpool. No, ko sem šel pogledati ali bi se lahko vključil v njihovo oglaševalsko mrežo, imata oba ponudnika naslednjo zahtevo: 100.000 mesečnih ogledov.

Huh? 100.000 mesečnih ogledov? 100.000 mesečnih ogledov pomeni 140 ogledov na minuto, kar ni nekaj, kar bi lahko trivialno dosegel, pa če se še tako potrudim. Dejstvo je, da je spletno oglaševanje v Sloveniji namenjeno izključno največjim stranem in pa tistim, ki imajo ali lasten sistem za oglaševanje ali pa vsake toliko časa dobijo nekaj fičnikov, da na svojo stran vržejo banner ali dva. Spletno oglaševanje ni za male založnike, kamor sodijo blogerji in tihi entuziasti, ki svoje znanje torej prodajajo zastonj.

In ker ni denarja je tudi kakovostnih vsebin manj. Za primer lahko recimo vzamemo Društvo prijateljev kaktusov Slovenije, ki ima na svoji strani celo en oglas, glede na tematiko pa bi jih lahko imeli bistveno več. Toda v oglaševalsko mrežo ne morejo vstopiti ker nimajo tistih mitičnih 100.000 obiskov na mesec, verjetno pa nimajo niti želje niti virov, da bi se lotili trženja svoje strani. Oglasov torej ni. Denarja tudi ne. Torej tudi vsebin, ki bi pritegnile oglaševalce ni veliko. Ker pač ljudje zastonj ne delamo radi.

Kar sem želel povedati do sem: slovenski splet ima slabe vsebine ker ni oglaševalskega denarja in torej premalo motivacije za ustvarjanje vsebin. Kar je precej žalostno, glede na to, da odgovor na vprašanje kako nagraditi majhne ustvarjalce vsebin že obstaja. Imenuje se Google AdSense. Gre za storitev, ki temelji na konceptu, ki ga je najlaže prikazati z grafom.



Iprom in Httpool prodajata velikim spletnim stranem, ki segajo levo od zelene črte, torej največjim spletnim stranem. Med zeleno in modro črto najdemo tiste relativno dobro obiskane spletne strani, ki ne dosegajo 100.000 ogledov na mesec in vsake toliko časa samoiniciativno prodajo kakšen oglas. Ali pa tudi ne. No, če dobro pogledate (res dobro, ker vem, da je graf precej slab), potem lahko vidite, da je graf na nek način simetričen. Torej obstaja malo strani z veliko obiskovalci in veliko strani z malo obiskovalci. Iprom in Httpool prodajata le velikim stranem in torej izkoriščata le del trga, ki ima v bistvu prav toliko dosega kot tisto večje število majhnih strani. Toda male strani nimajo prihodkov, vendar istočasno prek njih nihče ne prodaja oglasov in torej nihče ne zasluži ničesar. In to ni dobro. Ne za vsebine ne za slovenski splet.

Tu vstopi Google AdSense. Gre za storitev, kjer na svojo spletno stran vneseš majhno skripto, ki v nevpadljivem okvirčku prikazuje oglase. Gotovo ste ga že videli: majhen okvirček, v njemu nekaj besedila, nekaj linkov in besedice Ads by Google. In zakaj je to dobro za spletne založnike. Osebno nimam interesa tržiti oglasov, sem pa zadovoljen, če nekdo to počne namesto mene. Google oglase proda in jih prikazuje na straneh, vključenih v program AdSense. Prednost vključitve v program AdSense je, da kot član od vsakega klika na oglas dobiš določen odstotek. To seveda ni ravno veliko, toda z velikim obiskom in kakovostnimi vsebinami lahko zaslužiš dovolj, da se ti blog v bistvu splača.

AdSense je odličen in prefinjen način nagrajevanja majhnih spletnih založnikov, istočasno pa izkorišča orjaški trg majhnih podjetij z majhnimi oglaševalskimi proračuni. AdSense je namreč izredno primeren za manjša podjetja, ki si niti pod razno ne morejo privoščiti oglaševanja v revijah, časopisih in na velikih spletnih straneh. Gre za podjetja, ki so recimo prej oglaševala v manjših lokalnih časopisih in preko letakov v trgovinah. Sedaj pa lahko z majhno spletno trgovino in oglaševanjem na AdSense preprosto in brez posebnega povečajo svoje prihodke.

Istočasno pa AdSense predstavlja motivacijo za spletne založnike. S kakovostnimi vsebinami in povečevanjem obiska si lahko spletni založnik ustvari odličen stranski vir zaslužka. Zato je AdSense odlična nagrade za male spletne založnike in odlična motivacija za povečevanje kakovosti. Boljši si, več lahko zaslužiš. AdSense sicer ni brez napak, saj je podvržen številnim manipulacijam in goljufijam, ampak zaenkrat predstavlja zelo dober kompromis in priložnost za marsikatero spletno stran.

Tovrstnega koncepta v Sloveniji zaenkrat ne, kar se kaže predvsem v pomanjkanju tematskih strani. Recimo strani o kuhinji, računalništvu, vrtnarstvu, avtomobilih, ... Ne bom rekel, da teh strani ni, jih je pa relativno malo, še posebej na področju blogov. Ker ni oglaševalskega denarja tudi ni posebne motivacije, da bi se ljudje, ki se na te stvari spoznajo, svoje znanje delili z drugimi. Vzemimo za primer enega od blogov, ki ga precej redno berem. Pod Lupo je blog o gospodarstvu in vlaganju. Tak blog bi bil v tujini kot ustvarjen za oglaševalce, recimo razne posredniške hiše, zavarovalnice in banke, ki bi lahko oglaševale na blogu. Seveda ne oglašujejo in samo dobra volja je tisto, kar blog pelje naprej. Ko se avtorju ne bo dalo več, ne bo imel nikakršne motivacije za nadaljevanje.

Slovenska oglaševalska omrežja so resno zamudila priložnost, ki jo predstavljajo majhni ponudniki vsebin. Po mojih ocenah je samo še vprašanje časa, preden bo Google AdSense na voljo tudi v Sloveniji. Sploh glede na to, da je ravno ta teden prišel na Hrvaško. Ko bo AdSense v Sloveniji bo priložnost za slovenska oglaševalska omrežja zamujena. In to samo zaradi kratkovidnosti in usmerjenosti na sadje na najnižjih vejah.

Toda tole (malo predolgo) razmišljanje je samo uvod v to, kako bo ta novi svetovni red vplival na klasične medije v prihodnosti. Več v naslednjih dneh.

PS: Grafa zgoraj in povezane ekonomske teorije si nisem izmislil sam, ampak trenutno predstavlja eno najbolj vročih tem v svetu blogov. Stvar se imenuje "Dolgi rep", o njej pa se je začelo govoriti ob izidu seminalnega članka v Wired.

ponedeljek, december 05, 2005

Bi kdo novice?

Zadnje čase je na spletu izredno priljubljena novičarska stran Digg, ki nadgrajuje koncept Slashdota. Razlika med stranema je sledeča: Na Slashdotu ljudje pošiljajo novice urednikom, ki se potem odločijo ali jih bodo objavili. Digg deluje drugače, saj za posamezne zgodbe glasujejo uporabniki in več glasov dobi zgodba, bolj verjetno je, da bo prikazana na prvi strani. Digg je v nekaj mesecih postal izredno priljubljen in resna konkurenca Slashdotu.

V zadnjih dneh pa sem odkril še spletno stran reddit, ki je podobna Diggu, le da ni tako tehnološko usmerjena. Deluje pa na povsem enak način. Kot registriran uporabnik lahko glasuješ za zgodbe ali pa jim znižaš njihovo oceno. Najbolj priljubljene zgodbe se premaknejo na prvo stran, ostale pa pač ostanejo zakopane v arhivih. reddit ponuja tudi priročne možnosti za shranjevanje, pošiljanje in skrivanje zgodb. Kot registriran uporabnik lahko seveda tudi sam prijavljaš zgodbe. Ocenjevanje je izredno preprosto, saj le klikneš na puščico in tako daš ali odvzameš glas. Simpatično. Je pa res, da reddit trpi za posledicami celotne internetne scene, kjer se osnovne zgodbe vrtijo okoli tehnologije in politike.

Druga spletna stran, ki bi jo rad danes predstavil pa je Inform. Stvar je na nek način podobna Google News, torej zbirki novic iz bolj uveljavljenih virov (AP, Reuters, CNN, ...), le da nudi še nekatere drugi možnosti. Tako si lahko zanimive članke prav tako shraniš kot recimo na Digg ali reddit. Toda Inform ponuja še par zmogljivejših orodij. Za vsako novico ti lahko izpiše ti. "Discover Path", kar je v osnovi seznam oseb, podjetij, področij in tem, ki so povezane z novico. Tako lahko s par kliki poiščeš vse novice, ki istočasno vključujejo Firefox in Google ter se potem naročiš na RSS s temi novicami. Enako velja za osebe ali karkoli pač že je vključeno v Discovery Path. Lahko si izbereš tudi zaželjene vire novic in jih spremljaš po želji. Gre za zmogljivo orodje za novice, ki pa ga bo treba še bolje preizkusiti ali lahko nadomesti mojo obsežno zbirko RSS-ov in zvesti Bloglines.

Nigerijska filmska industrija

Malo odstopanja od običajne tematike, ampak tale zgodba je pa preveč kul, da bi jo kar pozabili. Glede na časopis Sun Sentinel je Nigerija tretji največji proizvajalec filmov na svetu. Na teden posnamejo okoli 50 filmov, v povprečju pa film stane manj kot 8.000 USD. Huh?

Prav neizogibno je, da so fenomen poimenovali Nollywood (Hollywood, Bollywood, get it?), je pa zanimivo, da iz filmov baje potegnejo 200 milijonov USD na leto. Filmi so posneti v angleščini in se distribuirajo na poceni CD-jih po razno raznih vaških tržnicah. Filmi so celo tako uspešni, da se jim dodajajo francoski podnapisi, da jih lahko gledajo tudi ljudje v francosko govorečih delih Afrike.

Nollywood filmi so namenjeni za množice, kar pomeni, da se ukvarjajo s temami, kot so ljubezen, romanca, zvestoba in družina. Baje pa imajo tudi "epski" žanr, ki se praviloma dogaja v plemenski preteklosti in torej predstavlja nostalgijo za predkolonialnimi časi. Ali kaj že ...

Tudi Guardian in Washington Post imata članke na temo tega fenomena. Tukaj pa je še nekaj strani, ki se prikažejo na vrhu, če v Google vtipkaš Nollywood.

Zanimivo bi bilo pogledati ali se da kaj tega potegniti preko neta. Hmmmm.

nedelja, december 04, 2005

Zabava z Google Earth

Google Earth se mi je zdel ob predstavitvi izredno kul zadeva, težava pa je v tem, da po nekaj tednih, ko pregledaš glavna velika mesta, tistih nekaj držav, kjer si že bil in par zanimivih lokacij, nekako ni več razloga, da bi še veliko brskal.

Zadnjič pa sem popolnoma po naključju nekje na spletu odkril podatkovno zbirko za Google Earth, imenovano AntWeb, ki ti na zemljevidu prikazuje lokacije različnih vrst mravelj. Poleg njihove lokacije si je mogoče ogledati še njihove slike in latinska imena ter osnovne podatke. Sliši se mogoče malo dolgočasno, vendar niti ni. Definitivno igrica za kakih petnajst minut.

Mi je pa to dalo misliti in vprašal sem se, če ni slučajno mogoče dobiti še kakšnih takih zanimivih zbirk. In seveda jih je mogoče dobiti. Med zanimivejšimi so se mi zdele poti ptic selivk, prikaz oblačnosti v realnem času, infrardeče slike zemlje, migracije človeštva skozi zgodovino in recimo prikaz utrdb v Verdunu. Nekaj slik spodaj:



Če ima kdo malo preveč časa in bi se rad pozabaval s podobnimi stvarmi lahko obišče nekaj naslednjih strani:

Pa veliko užitka pri pregledovanju zemljevidov.

petek, december 02, 2005

Za pobesnele kapitaliste

tradeOver je spletna igra, kjer na začetku dobite milijon dolarjev kapitala in ga potem vlagate v različne delnice, indekse, valute ali pa naravne surovine. Stvar je napisana v AJAX-u in je precej zanimiva za zapravljanje časa. Sam sem na primer vložil v Google, Shell, Baidu (kitajska konkurenca Googlu) in baker. Pomanjkanje moje investitorske žilice dokazuje dejstvo, da sem do sedaj (v treh dneh) še največ zaslužil z bakrom. :( I suck.

V glavnem, na strani sem ustvaril tudi slovensko skupino, ki je na voljo pod povezavo Leagues, če se bo kdo slučajno odločil, da bo igral in se poizkusil v igri. Lahko se pridružite, da Slovenija skupno sesuje druge države. Pod pogojem, da najprej izstopim.

Mimogrede, največji krivec za moj neuspeh je padec vrednosti delnic Googla. Tako da lahko v bodoče pričakujete manj novic o Googlu in več o Microsoftu.

Zasebno shranjevanje zaznamkov

De.licio.us je ti. "družabno" orodje za shranjevanje zaznamkov. Zakaj družabno? Ker lahko vaše zaznamke več ali manj vidijo vsi, ki se odpravijo na de.licio.us. Sedaj je nekdo predstavil storitev imenovano LookLater, ki služi istemu namenu kot de.licio.us, vendar je popolnoma zasebno. Že to je zanimiva stvar, vendar me je še posebej očaral sistem shranjevanja zaznamkov.

Kako poteka? Ko se prijavite na LookLater si lahko na orodno vrstico shranite zaznamek, na katerega kliknite in lahko na posamezni strani označite linke, ki si jih želite ogledati ali pa bi jih radi shranili. Seveda lahko shranite tudi celo stran, enako kot pri de.licio.us. Toda zanimiv je ravno ta koncept shranjevanja linkov, ki se povrh vsega obarvajo lepo rumeno.

Vmesnik sicer ni ravno blesteče lep, vendar zadeva na prvi pogled izgleda zelo zanimivo. Če je shranjevanje strani nekaj, kar bi radi poizkusili, vendar zaznamkov ne bi delili z vesoljnim svetom, je LookLater kot naročen.

Slastni alternativni vmesniki

Danes lahko spet malo poblogam o svoji najljubši spletni storitvi: de.licio.us. Rešitev Delancey nudi izredno lep vmesnik za de.licio.us, ki vaše zaznamke prikazuje glede na to, kako pogosto jih obiščete. Uporaba je izredno preprosta saj se samo odpravite na zgornjo stran in vpišete svoje uporabniško ime. Ko ga vpišete se vaše oznake naložijo samodejno. Gre za zelo lep vmesnik, ki nadgrajuje klasični html vmesnik de.licio.us, ki marsikoga odvrne, ker pač odkrito povedano ni najlepši.

Me pa Delancey spominja na rešitev de.licio.us direc.tor, ki prav tako ponuja sodoben AJAX vmesnik za de.licio.us. Stvar deluje preprosto, saj morate le namestiti zaznamek, se odpraviti na svojo de.licio.us stran in stisniti na zaznamek. Vaši zaznamki se vam nato odprejo na izredno pregleden način.

četrtek, december 01, 2005

Gtalk brez posebnega programa

Google ima v svoji ponudbi tudi program za klepet Gtalk, ki omogoča takojšnje sporočanje, podobno kot MSN Messenger ali AIM in podobni. Gtalk sicer ni nič posebnega, saj gre za zelo osnoven program za sporočanje brez kakšnih pretresljivih zmožnosti (nima recimo niti smajlijev), ampak meni osebno je všeč ravno zaradi preprostosti in strojne nezahtevnosti.

Par zanesenjakov je pripravilo zanimivo spletno storitev Gtalkr, ki omogoča klepetanje preko Gtalk omrežja preko spletnega brskalnika. Preprosto se odpravite na spletno stran Gtalkr in vpišete svoje Gmail uporabniško ime in geslo ter se prijavite. Nato imate na voljo, da preko spletnega brskalnika klepetate s svojimi stiki na Gtalku, če ga že uporabljate.

Na voljo je tudi hiter dostop do vseh stikov v Gmailu, ki jih lahko povabite na klepetanje. Uporabniki Firefoxa si lahko namestimo tudi posebno razširitev, ki te obvešča, kadar se izbrani prijatelji prijavijo ali vstopijo v stik z nami. Stran je podobna spletni aplikaciji Meebo, ki sicer podpira več storitev, medtem ko ima Gtalkr več možnosti, med drugim tudi integracijo z Yahoo! Maps.

sreda, november 30, 2005

Seznam Yahoojevih storitev

Pred časom sem objavil seznam vseh Googlovih storitev. Danes pa objavljam še popoln seznam Yahoojevih storitev, da mi ne bo kdo očital enostranskosti.

Storitev je malo morje, nekatere so bolj znane, recimo Flickr ali pa Yahoo! Mail, spet za druge pa nisem slišal še čisto nikoli.

Kako izboljšati svoj blog

Na enem izmed blogov sem našel izredno zanimiva navodila, kako uporabiti Google Analytics (ali druge programe za spremljanje obiskovalcev) za izboljšanje svojega bloga in povečanje obiska ali števila ogledov strani. Navodila so preprosto razumljiva, obenem pa vam lahko odprejo oči, kako vse lahko Google Analytics uporabljate.

Mimogrede, Google Analytics sicer neposredno ne sprejema več novih uporabnikov, vendar lahko še vedno vpišete svoj mail in kolikor sem slišal se dobi še kar novih pova

ponedeljek, november 28, 2005

Prekleti nigri

Sicer nimam navade objavljati takih stvari, ampak tale z RTVSLO je pa preveč slasten:

Kolaž vaše spletne persone

Naslednja stvar se mi je zdela precej kul: storitev SuperGlu vam omogoča izdelavo strani, na kateri združite vse svoje informacije iz različnih soritev, ki jih uporabljate. Sliši se komplicirano, ampak v resnici ni. Recimo, da uporabljate Flickr za fotografije, Blogger za blog, De.licio.us za priljubljene zaznamke in last.fm za glasbo. SuperGlu vam omogoča, da vse zadnje novice, skladbe, slike in zaznamke združite na eni strani in tako ljudem omogočite, da vidijo kako ste ta dan zapravljali čas.

Sam sem že na hitro ustvaril svojo stran, ki jo lahko pogledate tukaj. Glede na to, da na večini od družbenih strani nisem najbolj priden (moja Flickr stran bi bila lahko boljša, pa tudi last.fm se lahko zdi marsikomu precej dolgočasen), je to bolj eksperiment, da vidim kako zgleda.

Stran deluje fantastično, kar je za pričakovati, ker je narejena v AJAX-u, uporaba pa je zelo preprosta. Posamezne storitve namreč izberete preko menija in samo vpišete uporabniško ime za storitev. Poleg zgoraj omenjenih je vnaprej nastavljenih še par drugih storitev, seveda pa lahko dodate rss tudi sami.

Uživajte v lepilu! ;)

Brezplačni koncertni posnetki

Zgleda, da sem se ta vikend osredotočil predvsem na brezplačne stvari. Na strani NPR so obajvili brezplačne koncertne posnetke par skupin, med katerimi so Death Cab for Cutie, Bloc Party, My Morning Jacket, White Stripes, Sigur Ros, Interpol in Wilco. Nekatere izmed njih si je mogoče prenesti na računalnik, druge pa lahko poslušate.

Osebno priporočam Bloc Party, ki sem si jo prenesel sam in jo ravnokar poslušam. Ko bo tega konec pa padejo še Interpol.

Civilization 2 zastonj

Še preden skočite, vem, da je zunaj že Civilization 4, ampak Civilization 2 je v mojem spominu še vedno ena najboljših iger, sploh. Spomnim se, ko je izšla, ko bi se moral učiti za kontrolke, namesto tega pa sem sedel za računalnikom in se boril z nemškimi bombniki. Neprespane noči in celodnevne seanse so bile vesten spremljevalec Civilization 2.

Sedaj je Civilization 2 na voljo za brezplačen prenos. Velikost datoteke je nekaj čez 20 MB, priporočam pa ga vsem, ki jih muči nostalgija za računalniškimi igrami iz 90-ih.

Še kratek disclaimer: nisem čisto prepričan, da je prenos popolnoma legalen. Sicer igre verjetno ni več mogoče kupiti, avtorske pravice pa se še niso iztekle. Igra tako sicer spada v kategorijo osirotene programske opreme, kar pomeni, da vas verjetno ne bo nihče preganjal, če si jo namestite in se potopite nazaj v čarobnost ene najboljših strateških iger.

petek, november 25, 2005

Kako pripraviti turško kavo

So dnevi, ko imaš pet ali pa petnajst minut preveč časa. Če sediš pred računalnikom, boš vedno, ampak res skoraj brez izjeme naletel na kakšno stvar, ki je zanimiva, istočasno pa precej bedasta. Rezultat današnjih petnajstih minut je tale blog.

Gre za blog, posvečen kavi in na prvi strani sem naletel na krasen tutorial kako skuhati turško kavo. Navodila so zelo podrobna s slikami in vsem potrebnim. Ker sem sam tudi velik oboževalec kave, komaj čakam, da pridem domov in še sam preizkusim pripraviti kavo po točno takem receptu.

Moj recept je sicer precej podoben, vendar kave ne dodam v hladno vodo, temveč v vrelo. Poleg tega pa kave ne sladkam med kuhanjem ampak šele kasneje. Bomo videli, čigava je boljša.

sreda, november 23, 2005

Za obsedene

Naslov pove vse. Technorati Mini je majhno okence, ki se osvežuje vsakih 60 sekund in vam prikazuje blogerske zapise, ki vsebujejo iskano besedo. Primerno za vse, ki so obsedeni z novicami in govoricami.

Zgodovina napake 404

Kot verjetno veste, se vam v brskalniku ob obisku strani, ki ne obstaja, napiše obvestilo, da je prišlo do napake 404. Toda zakaj 404?

Tule je zgodovina tega zanimivega pojava. Sledi pa povzetek v orehovi lupini za tiste, ki se jim ne da brati.

Kot verjetno veste je bil protokol http, ki predstavlja osnovo današnjega spleta razvit na švicarskem inštitutu CERN. Pri tem so za različne funkcije protokola http uporabili različne pisarne zgradbe. Med najpomembnejšimi je bila pisarna 404, kjer je sedelo par ljudi, ki so vsake toliko časa dobili zahtevo po kakšnem dokumentu. V tistih časih ta postopek še ni bil samodejen, tako da so ti ljudje ročno poiskali dokument in ga poslali tistemu, ki ga je zahteval.

Ko so ljudje ugotovili koristnost tega koncepta je število zahtev po dokumentih naraščalo, naraščalo pa je tudi število dokumentov, ki jih sploh ni bilo mogoče najti. Ponavadi je bilo to zaradi tega, ker je bilo ime dokumenta narobe vpisano. Kmalu so si ljudje v sobi 404 izmislili standarden odgovor na te napačne zahteve: "Soba 404: dokument ni najden".

Ko je protokol http zapustil posvečene hrame inštituta CERN so obvestila o napakah obdržala svoja imena po sobah in tako lahko še danes ob brskanju spletu dobimo sporočilo 404.

Pa lahko noč :).

torek, november 22, 2005

Google gumb

Mogoče še niste opazili, ampak na desni strani imam krasen nov gumb "Add to Google". Če kliknete nanj, boste lahko stran dodali na svojo personalizirano Google stran ali pa v Google Reader. Kako do gumba, se sprašujete? Sledite linku in v okno vpišite naslov RSS feeda svojega bloga. Stisnete gumb in ustvari se vam majhen skript, ki ga morate preprosto vnesti v svoj template. Ko ste končali, shranili spremembe in pnovno objavili blog, se bo pojavil vaš popolnoma nov gumb.

Wikipedia preko mobilnega telefona

Wikipedia je krasno orodje za osnovno raziskavo določenih vprašanj in večina nas jo uporablja precej redno. No, stvar je dostopna tudi preko mobilnega telefona, ki podpira protokol wap. Osnovne informacije o storitvi lahko pogledate na tej strani, za dostop preko mobilnega telefona pa morate v brskalnik na mobilnem telefonu vnesti naslov: wap.en.wapedia.org.

Koncept je zanimiv za kakšno hitro iskanje informacij, ko se s kom kregate o določenih informacijah. Kul je predvsem, da je na voljo 760.000 zapisov Wikipedie v več jezikih.

Wordpress brezplačno na voljo vsem

Wordpress.com je brezplačna storitev za bloganje, ki temelji na priljubljeni odprtokodni blogerski platformi, ki se imenuje Wordpress (presenečenje). Gre za eno najbolj popolnih blogerskih platform, vendar si jo moral v preteklosti namestiti in vzdrževati sam ali pa nakomu plačati, da je to počel namesto tebe.

Sedaj je Wordpress.com na voljo brezplačno bez povabila. Tako se torej odpria krasna priložnost za vse, ki bi radi pomočili prst v svet bloganja, pa se jim zdi, da druge brezplačne storitve niso v redu.

ponedeljek, november 21, 2005

Vse Googlove storitve

Glede na to, da ima Google že prav nepregledno število različnih storitev, ki jih ponuja (večina jih je sicer na variacijo iskanja) bo komu prav prišel naslednji seznam vseh teh storitev.

Google Analytics ne sprejema novih uporabnikov

Po poročanju ZDNet, naj Google Analytics ne bi več sprejemal novih uporabnikov. To je posledica navala, ki je v prvih urah storitev popolnoma ustavil, kasneje pa vplival na to, da statistike zaostajajo za več dni. Jaz recimo v tem trenutku še vedno nimam podatkov za soboto in nedeljo. Iz komentarjev pa je razvidno, da imajo podobne težave tudi drugi uporabniki.

Brez dvoma bo storitev velik uspeh, ko bo končno stekla, kot se spodobi. Ne nazadnje ostali brezplačni ponudniki analitike spletnih strani niti pod razno ne ponujajo primerljive globine statistik.

Digg, Slashdot in de.licio.us

Danes in včeraj se je po spletu razpasla nova stran, imenovana Diggdot.us, gre pa za stran, ki združuje novice s strani Digg, Slashdot in de.licio.us/popular. Na ta način so na eni strani hitro združene najpomembnejše novice iz sveta računalništva, programiranja in ostalih stvari, ki morajo zanimati vse ljudi na svetu ;). V resnici vam stvar samo pomaga ostati v stiku z najbolj vročimi dogodki v svetu računalništva v danem trenutku.

sobota, november 19, 2005

Par zanimivosti

Sobota je, tako da se več ali manj ne dogaja nič posebnega. Zato danes samo par zanimivosti, ki se mi že ves teden valjajo po Firefoxu.

Najprej zanimiv elektronski periodični sistem elementov. Verjetno najprimernejši za študente in dijake, ki to potrebujej0. Ali pa za v de.licio.us.

Druga je zgodovina znaka @. Mimogrede, v ful jezikih temu znaku pravijo opičji rep.

Tretji link je spet na priredbo na variacijo Google Maps. Lahko kliknete kamorkoli na svetu in pogledate, koliko je ura. Precej koristno, kadar čakate na novice s tiskovne konference v San Franciscu. Ali pa če kličete nekoga v Sydney.

Še malo za zabavo: spletni tangram.

četrtek, november 17, 2005

Kaj se lahko naučimo?

Na svojem blogu sem razmeroma obsežno pokrival Sonyjeve avanture zadnjega meseca. Zgodba je na voljo v treh delih. Za vse, ki se jim ne da brati zgodovine precej zapletene zgodbe pa kratek povzetek. Sony se je odločil, da ni sprejemljivo, da ljudje glasbo njihovih izvajalcev neovirano poslušajo na računalniku, zaradi česar je skupaj s CD-ji distribuiral tudi majhen programček, ki bi preprečil nedovoljeno kopiranje glasbe. Težava je bila v tem, da se je programček namestil brez vednosti uporabnika, še huje pa je, da je uporabil hekersko tehniko skrivanja. Uporabil je namreč poseben pristop pri katerem je spremenil operacijski sistem Windows in se mu skril. Tako programa ni bilo mogoče ustaviti ali sploh odkriti z običajnimi tehnologijami za zaščito.

Položaj je odkril varnostni strokovnjak in ga predstavil na svojem blogu. S tem je povzročil prvo eksplozijo, ki odmeva še danes. Internetna skupnost je bila ogorčena nad Sonyjevim pristopom, obenem pa so se že pojavili tudi prvi glasovi, ki so opozorili na nevarnosti, ki izhajajo iz takega pristopa. Program je namreč omogočal preprost mehanizem skrivanja, kjer je bilo potrebno le na poseben način poimenovati datoteko in že je postala popolnoma nevidna za operacijski sistem. Seveda so to takoj s pridom izkoristili hekerji in napisali prve viruse, ki so izkoriščali to možnost.

Sony je medtem ljudem najprej ponudil možnost, da nevarni program spremenijo tako, da skrivanje ne bi bilo več mogoče, obotavljali pa so se pri odstranjevanju programa samega z računalnika. Poklicati si moral namreč njihovo tehnično podporo. Kasneje se je to izkazalo za blagoslov v preobleki, saj odstranitev programa resno poškoduje operacijski sistem Windows. Jeza in ogorčenje sta naraščala. Sony se je končno zlomil in vsem, ki so kupili zaščitene CD-je ponudil zamenjavo, ter napovedal, da bo okužene CD-je potegnil iz prodaje.

Ta dolgi uvod pa služi drugemu razmišljanju, z drugega zornega kota. Blogerji ob vsem tem hrupu slavijo veličastno zmago nad hudobno korporacijo. Na nek način je to seveda res, saj je Sony deloval v nasprotju z željami svojih strank in njihovimi pričakovanju, kako naj se podjetje obnaša.

Druga pomembna značilnost tega dogodka je, da so bili blogerji s svojo vztrajnostjo in glasnostjo ključni element, ki je vplival na Sonyjevo odločitev. Poleg tega so bili blogerji tisti, ki so zgodbo odkrili in razpršili. Tradicionalni mediji so sledili blogom in v osnovi povzemali njihove zaključke in ugotovitve. Blogerji seveda ponovno slavijo zmago in že zvonijo navček klasičnim medijem.

Smo torej res priča koncu tradicionalnih medijev? Lahko časopisi, televizija in radio sploh še ponudijo kaj, česar blogerji ne morejo? Primer Sonyja bi lahko jasno pokazal, da ne. Tradicionalni mediji nimajo strokovnosti, da bi razkrili tako tehnično težavo, ki jo je odkril eden od blogerjev, ki je seveda varnostni svetovalec in strokovnjak. V zagovor časopisov bi lahko rekli, da imajo dostop do virov, ki jih blogerji nimajo. Tudi to ne drži več v celoti. V ZDA in drugje po svetu se je že oblikovala raven blogerjev, ki jih podjetja in politiki že jemljejo skoraj tako resno kot druge medije. Za primer, blog Gizmodo je lani dobil intervju z Billom Gatesom. Se vam zdi, da lahko Delo danes dobi intervju z njim?

Dejstvo je tudi, da so blogi razpršili polje javnega mnenja, ki ga morajo ljudje na poziciji moči pokrivati. V preteklosti se je morala velika korporacija, kot je recimo Sony, ukvarjati le z nekaj mediji: New York Times, LA Times, Guardian, Spiegel, Businessweek. Poznali so vse urednike na teh časopisih. Skupaj so hodili na kosila in se nekajkrat na leto dobili na kakšnem oddihu. Sedaj je krog posameznikov s težo večji. Kar naenkrat lahko poba v Turčiji odkrije nekaj grdega o eni od korporacij in svet blogov mu bo omogočil, da se ta novica razširi po vsem svetu.

Večina podjetij se tega učinka še ne zaveda. Sony je odličen primer. Google je dober primer podjetja, ki ta učinek razume. Veste, kaj ima Google zapisano kot eno od temeljnih postavk poslovanja: "Ne bodi zloben". Te tri preproste besede imajo na blogerje po vsem svetu čaroben učinek. Google je s temi tremi besedami postal ljubica vseh tehnoloških blogerjev. Uredniki in novinarji tradicionalnih medijev na tako izjavo gledajo bolj skeptično in cinično. Zavedajo se, da imajo opravka z javno korporacijo, katere osnovni namen je dobiček in ne dobrobit človeštva. Žal je ta pogled verjetno bolj resničen.

Dejstvo je, da so blogerji osebe, ki morda nimajo dolgoročne agende, je pa na njih na nek način lažje vplivati. Blog je kljub vsemu še vedno izražanje osebnih mnenj, ne glede na to, koliko preverjenih dejstev stoji za njihovimi izjavami. Tradicionalni mediji so morali v dolgih letih svojega obstoja izoblikovati nevtralno stališče, ki poskuša vedno predstaviti obe strani debate. Res pa je, da so se s tem ujeli v zanko. Njihova nevtralnost jih dela neprivlačne in nezanimive. Vzemimo za primer odstavitev Jankovića. Večina ljudi je popolnoma zgrožena nad tem. Večina nas nima informacij o ozadju, vendar smo kljub temu ogorčeni. Si torej resnično želimo brati komentar, ki racionalno in tehtno razmišlja o dogajanjih. V osnovi si želimo potrditve svoje ogorčenosti. Če nam je ne moreta dati Delo in Dnevnik, potem se bomo pač obrnili k blogom.

Toda nikakor ne zagovarjam tega, da mediji postanejo bolj podobni blogom. V osnovi bi bila to velika napaka, saj je nevtralnost in objektivnost še vedno pomembna. Le tako je mogoče preprečiti, da ne vstopimo v dobo, kjer vladajo pravila množice. Tako se je mogoče izogniti nepravičnim linčanjem tistih, ki si tega ne zaslužijo. Naloga medijev pač ni, da se predajajo zahtevam najnižjega skupnega imenovalca, temveč da predstavijo resnico.

Za to odkrivanje resnice pa bodo po vsej verjetnosti potrebovali pomoč blogov. Blogerji lahko ponudijo znanje in izkušnje s področij, ki so novinarjem tuja in neznana. Blogerji lahko pomagajo pri raziskovanju in zbiranju materiala. Ne smejo pa oblikovati celotnega diskurza. Tako se bo mogoče izogniti pastem, ki prežijo na tej poti.

Tako je mogoče celotna Sonyjeva zgodba lep primer tega, kaj se ti lahko zgodi če ne razumeš sodobne medijske in spletne pokrajine. Gre za lekcijo iz katere se bodo učila podjetja in jo izkoristila za prihodnje podvige, ki mogoče ne bodo v interesu javnosti, bodo pa z učinkovitim nadzorom blogov in tega dela javnega mnenja prisilila tradicionalne medije v slepo sledenje melodiji, ki jo bodo narekovali skupaj s "svobodno" javnostjo. Ne nazadnje si zamislite situacijo, kjer New York Times razglaša resnico o korupciji v samem vrhu države, na tisoče blogerjev pa njihovo zgodbo izpodbija preprosto zaradi tega, ker je služba za odnose z javnostmi dobro opravila svoje delo. Dejstvo je, da imajo tradicionalni mediji pred seboj težko nalogo: povrniti si morajo integriteto in avtoriteto, ki jo potrebujejo, da bodo lahko oblikovali javni diskurz v skladu s tistimi načeli, ki naj bi bili temelj novinarskega dela.

Razširitve za Firefox za urejanje besedil

Nekateri veliko svojega časa preživimo ob tipkanju besedila v različne spletne obrazce. Na primer, komentarji na blogih, zapisi v blogih, udeležba na forumih, Gmail in druga spletna pošta. Za take, kot sem jaz je spletni brskalnik že bližje urejevalniku besedil, kot spletnemu brskalniku.

Dejstvo pa je, da je spletni brskalnik kot urejevalnik besedil precej omejen - ni shranjevanja, ni preverjanja črkovanja ... Toda vse ni izgubljeno, saj lahko z uporabo Firefoxa in nekaterih razširitev odpravite precejšnje število teh pomanjkljivosti. Tako bom danes naredil novo reklamo za Firefox in nekaj razširitev, ki se mi zdijo koristne za vse, ki veliko časa pišejo v spletne obrazce.

1. korak: Namestite Firefox. ;).

Koristne razširitve:

ResizeableTextArea: ta razširitev vam omogoča, da spreminjate velikost spletnega obrazca. Tako vam na vašem 30-palčnem monitrorju ni potrebno stalno skakati gor in dol po majhnem obrazcu. Sicer stvar na Bloggerjevem obrazcu ne deluje najbolje, preizkusil pa sem ga v Yahoo!-ju in deluje odlično.

Spellbound: razširitev vam ponuja preverjanje črkovanja v spletnih obrazcih. Vse kar morate storiti je, da namestite razširitev in si nato prenesete še slovenski slovar z naslednje strani. Voila, konec napak v vaših zapisih.

Scribe: je namenjen vsem tistim, ki si želijo, da bi lahko ob pisanju dolgih postov vmes sem ter tja shranili svoj zapis. Scribe vam to omogoča. Preprosto Usekate CTRL+S in stvar se shrani v datoteko na disku. Konec izgubljenih zapisov. Samo opozorilo za uporabnike Bloggerja: CTRL+S bo vaš zapis shranil in objavil, tako da se shranjevanje pač opravi preko menijskega vnosa Datoteka/File in Save entry ali pa Save Entry as

Intelligent design in ploska zemlja

Debata, o tem ali je prava teorija nastanka življenja evolucijska teorija ali teorija inteligentnega stvarnika (Intelligent Design) je dosegla tudi Slovenijo. Na oslikarstvuinšečem je super zapis o fenomenu Flying Spaghetti Monster, ki naj bi predstavljal tretjo teorijo. Pojdite in preberite.

No, za tiste, ki jim teorija stvarjenja ni dovolj, pa je tu še ena kul teorija. Flat Earth Society je društvo ljudi, ki so prepričani, da zamlja ni okrogla, temveč ploska. Iz uvoda na stran:

Več stoletij je človeštvo vedelo vse, kar je bilo potrebno o obliki planeta Zemlja. To je bil ploščat planet, približno v obliki kroga, z njegove spodnje strani pa so visele špičaste stvari. Na relativno gladki zgornji strani je Evropa ležala na sredini kroga, ostale celine pa so ležale raztresene po robovih, deli Afrike pa so viseli čez rob kroga.

Stvar je očitno precej dobro zamišljena šala. Je pa odlična, če želite kdaj človeka brez smisla za humor spraviti ob živce.

sreda, november 16, 2005

Google Analytics končno premlel podatke

Google Analytics se ob sami predstavitvi ni najbolje izkazal, saj so se najprej pojavile težave z registracijo, nato so zaprli registracijo zaradi očitno pervelikega navala, nato pa smo še tisti, ki se nam je uspelo registrirati pravočasno, čakali več kot en dan na prve podatke.

No, danes zjutraj se je stvar prvič prebudila in mi prikazala statistike za zadnja dva dneva. Nisem se še utegnil prav veliko ukvarjati z njo, vendar izgleda nadvse zanimiva in zmogljivejša od trenutne storitve za analizo statistik, ki jo uporabljam, torej StatCounter. Največja razlika med obema pa je, da StatCounter deluje v realnem času, Google Analytics pa podatke premelje vsakih šest ur (tako naj bi vsaj bilo, čeprav trenutno to ni ravno res).

Ko smo že pri Googlu, je ta včeraj predstavil Google Base, ampak zanekrat ne štekam najbolje, kaj se dogaja okoli tega, tako da bom pisal kasneje.

torek, november 15, 2005

Seznam oznak iz de.licio.us na blogu

Za vse, ki uporabljajo de.licio.us (in če ga ne, vas je lahko sram ;)), bo mogoče zanimiva naslednja skripta, s katero lahko na svoji strani prikažete oznake, s katerimi označujete svoje zaznamke. Skripto si lahko ustvarite tukaj.

Je pa zanimiv predvsem način ustvarjanja skripte, saj je mogoče nastaviti kar par stvari, recimo katera naj bo najmanjša kategorija, ki bo še prikazana, kakšne barve naj bodo uporabljene in podobno.

Google Analytics

Google je včeraj predstavil brezplačno storitev za analizo obiskanosti spletnih strani. Gre za izdelek podjetja Urchin, ki je bil v preteklosti plačljiv, potem pa ga je kupil Google. Roko na srce, izdelek ni popolnoma brezplačen, saj je brezplačen samo, če imate na spletni strani manj kot 5 milijonov obiskov na mesec. Če imate obiskov več, je izdelek prav tako lahko brezplačen, vendar morate biti član Google Adwords.

Google Analytics na svojo spletno stran namestite kratko skripto Javascript, nato pa imate na voljo izredno bogat pregled vseh statistik, ki jih potrebujete in si želite. Tako vsaj pravijo, kajti zaenkrat se mi številke še niso prikazale.

Vendar predstavitev Google Analytics ni šla ravno brez težav. Registracija je bila boleče počasna s stalnim izpadanjem storitve, nato pa se je očitno registriralo toliko ljudi, da je Google ustavil registracijo. Uspelo se mi je registrirati, vendar še več kot 12 ur po namestitvi ni na voljo nikakršnih podatkov. Očitno je Google ponovno žrtev svojega uspeha. Podobno se jim je zgodilo že pri Google Earth, kjer so prav tako začasno ustavili prenose, ko so bili strežniki preobremenjeni.

Več vtisov kasneje, ko se bo dejansko začelo kaj dogajati.

ponedeljek, november 14, 2005

Razgled z vrha Mount Everesta

Takole pa izgleda razgled z vrha Mount Everesta. Če slučajno ne boste šli, si lahko pogledate panoramsko sliko razgleda.

Bi odkrili novo glasbo?

Čez vikend sem naletel na zanimiv projekt, ki se imenuje Pandora. Gre za interaktivno radijsko postajo, kjer vpišeš izvajalce ali skladbe, ki so ti všeč in program ti poskuša najti skladbe, ki ustrezajo želenim pogojem.

Sliši se preprosto, ampak v resnici ni. Stran namreč izhaja iz projekta Music Genome Project, katerega zgodba je zanimiva. Leta 2000 se je več glasbenikov in ljubiteljev glasbe, ki se spoznajo na tehnologijo, odločilo da bodo preposlušali na tisoče izvajalcev in plošč ter jih označili z različnimi lastnostmi. Lastnosti so recimo ritem, značilnosti vokala, melodičnost in podobno.

Ko torej vpišete skladbo, spletns tran pregleda podatkovno zbirko v ozadju in odkrije kakšne so lastnosti skladbe ter nato poišče izvajalce, ki so podobni.

Čez vikend sem malo preizkušal kako učinkovita je stvar in moram priznati, da sem nad nekaterimi rezultati navdušen. Ob vpisu skupin Franz Ferdinand, Strokes, Sonic Youth in Nirvana, je stran ugotovila, da mi bodo všeč Pixies, Mudhoney in Fugazi.

Za vsako skladbo si lahko ogledate, zakaj je bila izbrana. Na primer:

To pesem smo izbrali ker vključuje vplive punka, električno rock instrumentalizacijo, blago sinkopatične ritme, nevsiljive vokalne harmonije ter mešane molovske in durovske akorde.

Če sem zgrešil kakšne besede, se opravičujem. Pač pomanjkanje formalne glasbene izobrazbe.

Pesmi, ki so vam še posebej všeč lahko dodate na stran s priljubljenimi, ki je dostopna vsem uporabnikom spleta. Polg tega lahko radijske postaje, ki temeljijo na vaše okusu delite z drugimi in jo po elektronski pošti pošljete svojim prijateljem.

Stran je kot ustvarjena za vse, ki si želijo odkrivati novo glasbo, pa ne vedo kako. Stran je brezplačna ali plačljiva. Brezplačna različica je podprta z oglasi, ki pa vsaj zaenkrat niso preveč vsiljivi.

četrtek, november 10, 2005

Še enkrat o Sonyu

Mogoče bo kdo pomislil, da sem obseden, glede na to, da je to že tretji zapis o Sonyju, vendar sta tokratni novici preveč sladki, da bi jih kar izpustil.

Prva novica je, da že obstaja prvi trojanec, ki s pridom izkorišča Sonyjev DRM, ki ga glasbeni CD-ji samodejno namestijo na uporabnikov računalnik. Takoj, ko sem slišal, kako se je Sony lotil stvari, sem napovedal, da se bo to zgodilo. Lepo je, če imaš prav.

Druga novica je, da je Sony že prejel prvo tožbo. V Kaliforniji so po njih udarili s skupinsko tožbo (class action lawsuit), kar je edino pravilno. Njihova pritožba je, da se Sonyjev program namesti kot virus (brez vednosti uporabnika) in ga ni mogoče odstraniti z običajnimi postopki.

Me prav zanima, kaj si bo Sony izmislil za Playstation 3? Pogledaš sosedov Xbox in ti pridejo Sonyjevi predstavniki iztakniti oči?

Preklop na Firefox

Zadnje čase je mogoče opaziti ponoven porast strani, ki uporabnike Internet Explorerja pozivajo, naj presedlajo na brskalnik Firefox.

Ena izmed teh strani je Kill Bill's Browser, ki je simpatično narejena in na trenutke smešna.

Druga je Explorer Destroyer, ki prav tako poziva uporabnike brskalnika k zamenjavi. Istočasno pa prepričujejo tudi lastnike spletnih strani. Eden izmed predlogov je, da za vsaj en dan na svojo spletno stran nalepite opozorilo, da je stran mogoče odpreti samo v Firefoxu.

Eden izmed najboljših razlogov za zamenjavo? Mozilla Foundation ni nikdar izdelala govoreče sponke za papir.

Mimogrede, Firefox je te dni praznoval prvi rojstni dan. Vse najboljše, lisjak!

Preprostejše iskanje torrentov

Vsi uporabniki aplikacije Bittorrent za prenašanje datotek bodo veseli spletne strani Torrent Finder, ki omogoča iskanje po različnih straneh, ki gostujejo sveže .torrent datoteke. Stran išče po straneh kot so Torrentspy, Pirate Bay, Mininova, ISOHunt in številnih drugih.

Iskanje je precej preprosto. Najprej izberete po katerih straneh želite iskanje, nato pa vpišete ime iskane datoteke. Stran pošlje poizvedbo izbranim stranem in nato rezultate prikaže urejene po jezičkih. Nekaterih strani (npr. Torrentspy) žal ne more prikazovati v ločenem okvirju, vendar preprosto kliknete na povezavo in odpre se vam v novem oknu.

Stran je koristna, če želite preiskati več strani za redkejše datoteke.

Bankrotirali? Prijazno vas naprošamo, da izbrišete glasbo.

Sony se je s svojim mehanizmom DRM resnično zapletel v mrežo. Ni dovolj, da njihova programska oprema pomeni varnostno tveganje, Sony je tudi javno izjavil, da tovrstno programje strank ne moti, ker o njej nič ne vedo.

Toda to še ni vse. Seveda ne. Take stvari se kar vlečejo in vlečejo. Organizacija EFF je pregledovala licenčno pogodbo (EULA), ki spremlja "zaščitene" CD-je. Med njimi so tudi take cvetke kot:

  • Glasbe ne smete poslušati na službenem računalniku. Uporabljate jo lahko samo na domačem računalniku katerega lastnik ste.
  • Če se odselite iz države morate izbrisati glasbo z računalnika.
  • Če vas oropajo in ukradejo CD, morate vso glasbo izbrisati z računalnika

In seveda najlepša cvetka:

  • Če bankrotirate, morate z računalnika izbrisati glasbo.

Sony resnično poskrbi za svoje stranke.

torek, november 08, 2005

Prezentacije, 2. del

Pisal sem že o blogu PresentationZen, kjer se ukvarjajo predvsem s predstavitvami in napotki za izboljšanje predstavitev. Ta teden imajo krasen zapis o razlikah med Billom Gatesom in Steveom Jobsom in njunih načinih predstavitve. Slike govorijo zase:

Steve Jobs:

Bill Gates:


Tudi sam sem že gledal ravno tole fotografijo (posneta je bila prejšnji teden ob predstavitvi Windows Live) in si mislil: "Kako lahko to sploh razumeš?" No ja, večina predstavitev na katerih sem bil v svojem življenju je ravno takih: kičastih, preveč natlačenih in nerazumljivih.

Najhujši programski hrošči

Wired ima krasen članek o najhujših programskih hroščih v zgodovini. Med njimi so recimo podtaknjen hrošč v opremi za naftovode, hrošči v rentgenskih napravah, ki so pobili par ljudi, ter hrošči v vesoljskih ladjah.

Moj najljubši je nedvomno hrošč, ki so ga Američani podtaknili Rusom v času hladne vojne. Rusi so namreč poskušali kupovati ameriško tehnologijo, da bi jo ukradli in so v Kanadi kupovali računalniški sistem za nadzor naftovoda v Siberiji. Hrošč, ki ga je podtaknila CIA je povzročil najhujšo nejedrsko eksplozijo v zgodovini. Če gre verjeti virom.

Gmrisk

Pisal sem že o tem, kako ljudje razširjajo Google Maps. Ob vseh teh zemljevidih se je našel nekdo, ki je Google Maps uporabil za izdelavo kopije igre Risk. Torej, za vse, ki vam je Risk všeč, predstavljamo Gmrisk. Zanekrat je možno igrati proti računalniku ali pa več ljudi za istim računalnikom, avtorji pa obljubljajo tudi podporo za več igralcev prek interneta.


ponedeljek, november 07, 2005

Sonyjevi prepovedani in neobjavljeni oglasi

Sony je znan po svojih čudaških in predrznih oglasih, ki so pogosto deležni kritik ali celo cenzure. Pred kratkim so bili napadeni zaradi enega od oglasov, ki je, če se ne motim, povezoval Kristusa in Playstation 2.


Nekdo je zbral veliko teh oglasov in jih objavil. Treba je pripomniti, da ima Sony očitno v marketingu zaposlenih nekaj zelo zelo čudnih ljudi.

Blogi in navadne novice z roko v roki

Spletni novičarski servis Topix.net je najavil, da je v svoje iskanje vključil 15.000 ročno izbranih najboljših blogov, ki sodijo predvsem na področje novic. Rezultati z blogov se bodo pridružili običajnim novicam.


Gre za zanimiv premik v razmišljanju. Tako Yahoo! kot Google ločujeta bloge in novice. Yahoo! je bloge sicer vključil v stran z novicami, vendar jih je porinil ob stran, kjer jih težko opaziti in pregledati. Po drugi strani je Google bloge popolnoma ločil od novic.

Seveda imamo tudi drugo stran, kot je na primer Technorati, kjer se ukvarjajo samo z blogi, kar je prav tako enostranska rešitev, ker ne ponuja tradicionalnih novic.

Odločitev Topix.net in njihova predanost ročnemu urejanju pomeni pomemben korak naprej za bloge in njihove vsebine. Vprašanje pa je, če na nek način ročno izbiranje blogov ni nov način diskriminacije, saj novi blogi s kakovostnimi vsebinami ne bodo udeleženi v rezultatih, dokler jih Topix.net pač ne vključi v svoj seznam.

Kako prenesti video datoteke z Google Video

Google Video omogoča iskanje po video datotekah in njihovo ogledovanje. Toda za njihovo pregledovanje morate imeti nameščen Googlov predvajalnik, gledati pa jih je mogoče samo preko spletne strani. Toda nekdo si je domislil, kako je mogoče te datoteke prenesti na svvoj računalnik. Na spletni strani Google Video Downloader je mogoče vnesti naslov videa, ki ga želite prenesti, s čimer vam spletna stran ustvari naslov datoteke, od kjer jo je mogoče prenesti. Za pregledovanje potrebujete predvajalnik, ki podpira datoteke flv.

petek, november 04, 2005

Neopazni virusi

Varnostni raziskovalec je odkril, da lahko z zvijačo preslepi večino protivirusnih programov. Protitivirusni programi so namreč zasnovani tako, da delujejo hitreje, vendar gre to na račun natančnosti. Raziskovalec Andrey Bayora je odkril, kako lahko protivirusni program pretenta, da ob preiskovanju misli, da gre za datoteko eno vrste, čeprav gre za popolnoma drug tip datoteke. Tako lahko datoteke, kot so EXE ali BAT ostanejo skrite protivirusnim programom. Najhuje pri vsem skupaj je, da trenutno ne obstaja nikakršen popravek, ki bi to napako lahko odpravil, prizadetih pa je večin protivirusnih programov. Več o tem na tej strani.

Lahko zaupamo Wikipediji?

Guardian ima zanimiv članek, kjer so strokovnjake za določena področja zadolžili naj izberejo posamezne vnose v Wikipedii in jih ocenijo na lestvici od 1 do 10. Končna ocena? 5/10. Toda povprečje je pokvaril zapis o "haute couture", ki ni osvojil nobene točke. Najvišjo oceno, 8 točk od 10, je dobil zapis o Bobu Dylanu.

V članku je sicer ocenjenih le nekaj zapisov, vendar so jih ocenjevali zelo dobri strokovnjaki z visokimi pričakovanji. Seveda pa istočasno članek opozarja tudi na dejstvo, da običajno enciklopedije pripravljajo ravno ti strokovnjaki, zaradi česar so njihovi sestavki bolj poglobljeni in nenazadnje bolje urejeni.

Toda Wikipedia še vedno predstavlja izreden napor uporabnikov po vsem svetu, ki so pripravljeni deliti svoje znanje z drugimi. Poleg tega pa je Wikipedia še vedno odličen vir začetnih informacij o številnih temah.

Technorati Tags: ,

Zakaj so sistemi za zaščito vsebin (še vedno) slaba zamisel

DRM je kratica, ki se je veliko računalniških navdušencev boji. Gre za Digital Rights Management, oziroma digitalno upravljanje z vsebinami. V osnovi gre za tehnologijo, ki na tak ali drugačen način preprečuje nelegalno ravnanje z vsebinami kot so filmi, glasba in podobno. Lep primer DRM so Applovi iTunes, kjer lahko preko spletne trgovine kupiš skladbe in jih potem predvajaš na iPodu in več računalnikih (mislim, da petih). Če poskušaš glasbo predvajati na več računalnikih, ti DRM to prepreči. Tako se poskušajo založbe izogniti neomejenemu kopiranju glasbe.

Težava je v tem, da so njihovi pristopi pogosto preveč ostri in vplivajo na osnovne pravice uporabnikov. Tako se ti recimo lahko zgodi, da filma ne moreš gledati v Linuxu, ne moreš narediti varnostne kopije ali pa ne moreš prenesti skladbe na predvajalnik, ki ne podpira določene tehnologije DRM. Poleg tega se založbe in ponudniki vsebin obračajo k podlim taktikam, kot je recimo storil Sony. Več o tem je pisal Drugi dom.

Za predvajanje nekaterih novih CD-jev korporacije Sony BMG na
osebnih računalnikih je potrebno predhodno namestiti posebno
protipiratsko aplikacijo. V kolikor nič hudega sluteči uporabnik
sprejme licenčne pogoje, se aplikacija vgnezdi globoko v jedro
operacijskega sistema Windows, od koder skrbi, da Sonyjev ups vaš CD
uporabljate na “primeren” način.


Gre torej za t.i. rootkit, program ali zbirko
programov, ki jih ponavadi uporabljajo hekerji za prevzem nadzora nad
računalnikom uporabnika. Bistvena lastnost rootkita je, da skrije vse
spremembe v registru in datotekah pred uporabnikom in protivirusno
programsko opremo.

V glavnem, sedaj so pametni hekerji ugotovili, da je mogoče Sonyjev sistem za "zaščito" uporabiti pri goljufanju v igri World of Warcraft. Blizzard, avtorji igre, za nadzor nad goljufi uporabljajo poseben program, imenovan Warden, ki stalno preiskuje procese na računalniku in pregleduje ali je kateri od njih namenjen goljufanju.

No, Sonyjev sistem je mogoče izkoristiti za skrivanje procesov, ki jih potem Warden ne zazna več. En sistem za zaščito je mogoče uporabiti za skrivanje drugega. Slastno ironično.

Načeloma igre ne igram, hočem pa poudariti, da je to izredno lep prikaz, zakaj je DRM v svoji trenutni obliki slab. Videli smo en primer zlorabe. Kaj torej prepreči avtorjem virusov, črvov in vohunske programske opreme, da skrijejo svoje procese pred različnimi program, ki naj bi nas pred njimi ščitili? Poleg tega ti programi posegajo globoko v sistem in odpirajo popolnoma nove načine, s katerimi bodo lahko zlonamerni uporabniki iznašli nove in še bolj nevarne načine napadov. Za to pa bodo uporabili "polomljene" sisteme, ki naj bi nas domnevno varovali.

četrtek, november 03, 2005

RSS na Delovih blogih

Delo je očitno popravil vsaj eno napako in blogom dodal RSS feede, naredili pa so napako in tega niso nikomur povedali. Ravnokar sem se namreč pripravljal uničujočo kritiko njihovega pristopa in potem popolnoma po naključju opazil, da se v stranskem okviru stiska gumbek za RSS. Svašta. Najprej sem bil popolnoma zaprepaščen in pričel sem celo razmišljati, da sem nazadnje Delu delal krivico in da je bil tisti gumbek tam že takrat, ko sem prvič pisal o pomanjkljivostih Delovih blogov.

No, živčno cigareto in nekaj klikov kasneje se je izkazalo, da RSS-a ni bilo. Dokaz je tale zapis lastnika strani siblogs.

Definitivno gre za zelo kul dodatek Delovim blogom, a zakaj, zakaj tega niso nikomur povedali? Nič ni narobe, če se pohvališ, kadar imaš kaj novega.

Tako si bim lahko po hitrem postopku na Bloglines dodam par blogov, ki se mi jih zdi vredno spremljati. Na seznamu sta zaenkrat Gospod Arg in Guerillero, dodal pa bom definitivno še koga.

Zdaj pa še vprašanje: kaj obiskovalci Delovih blogov uporabljajo za branje RSS, če sploh kaj? Uporabite komentarje.

Google Print se širi

O projektu Google Print sem pisal že večkrat, nazadnje pred kakšnim tednom dni. Danes je Google najavil obogatitev projekta s knjigami, ki so že v javni domeni. Na svojem blogu priporočajo zanimivo delo, v katerem so popisani vsi bogati prebivalci New Yorka ter njihovi življenjepisi.


sreda, november 02, 2005

Firefox 1.5 RC1

Danes je na voljo prvi kandidat za končno različico Firefoxa 1.5. Sicer gre za preizkusno različico, ki pa je že zelo blizu končni. Kogar ni strah živeti na krvavečem robu nove tehnologije naj si ga prenese s te strani.

  • Novosti v novi različici:
  • Samodejno posodabljanje
  • Hitrejše brskanje (gumb za nazaj stran prebere z diska in ne s spleta, tako da je stvar noro hitra.
  • Možnost preurejanja jezičkov
  • Boljše preprečevanje neželenih oken
  • Boljše varovanje zasebnosti

Če se komu zdi, da sem obseden s Firefoxom, je to zato, ker sem :).

Windows Live (ali nekaj takega)

Microsoft se je odzval na razne spletne aplikacije, ki v zadnjih nekaj mesecih rastejo po internetu kot gobe po dežju. O nekaterih sem že pisal, spet druge pa niso bile vredne omembe. Kakorkoli že, Microsoft se je odločil, da mora tudi sam pomočiti prst v vode spletnih aplikacij.

Predstavili so spletne storitve za Windows in Office, katerih osnovna zamisel je, da "združujejo tiste stvari in informacije, ki so ljudem najpomembnejše". Office Live zaenkrat še ni živ, je pa zato na voljo predogled nekaterih stvari na Windows Live.

Prva stvar, ki je na voljo vsem (z brezplačno registracijo, seveda) je Live.com, ki je izredno podoben spletni strani Netvibes. Gre za AJAX aplikacijo, kjer lahko na eno stran preprosto dodajaš različne stvari, kot so na primer RSS, vreme, iskanje, elektronska pošta in podobno. Enako deluje tudi Netvibes, le da njihova stran podpira tako Internet Explorer kot Firefox, medtem ko Microsoftova stran podporo za Firefox šele obljublja. Sicer pa je to, da jo sploh obljubljajo nekaj popolnoma neverjetnega.

Druga storitev, ki jo lahko preizkusimo je Windows Live Favorites. Kot sem si mislil že nekaj časa je prav nenavadno koliko časa so čakali, preden so se vmešali na polje, ki ga v tem trenutku bolj ali manj obvladuje de.licio.us. Stvar se mi zdi premalo družbeno usmerjena, saj recimo lahko vpisuješ oznake, oziroma ključne besede za posamezne zaznamke, ne moreš pa po njih iskati. Pri de.licio.us je pol zabave ravno v tem, da izbereš določeno oznako in si ogledaš, kaj so pod to oznako shranili drugi.

Windows Live je čisto zanimiva spletna storitev, ki pa ne izstopa dovolj iz povprečja, da bi jo priporočal. V tem trenutku je tako, da za pregledno splošno stran raje priporočim Netvibes, za zaznamke pa de.licio.us ali pa milijon drugih podobnih storitev, ki poskušajo biti najboljše. Ostale stvari, kot so orodja za varnost in možnost novega messengerja, pa v tem trenutku niso javno dostopna in jih torej ni mogoče oceniti.

petek, oktober 28, 2005

Je to rozina ali nekaj drugega?

Danes sem imel nekaj več časa in sem torej malo brskal po slovenskem spletu. In nenadoma naletim na spletno stran Rozina. Sliši se kul, pa še jabolkov favicon se pokaže v naslovni vrstici v Firefoxu. Stvar postane še bolj zanimiva, ko prebereš kdo sodeluje in poslanstvo spletne strani.

Pripravljajo se spremembe, še nikoli tako neopazno. To bo tiha revolucija.

Impresivno. Seznam sodelujočih je še bolj impresiven: Jonas Žnidaršič, Marko Crnković, Vesna Milek, Mojca Mavec, 6pack Čukur, Alenka Arko, Sebastjan Cavazza in Matjaž Ambrožič. Kar še posebej zbode v oči pa je mali pripis na dnu lično oblikovane strani je:

Medmrežno zbirališče oblikovalcev javnega mnenja.

Uau! Ne bodi len sem pričel klikati po povezavah in bil presenečen. Kar je sledilo so bili dobro premišljeni blogi, narejeni v Wordpressu, v katerih so avtorji predstavili par zanimivih idej in še več bolj zanimivih pogledov na različne stvari, ki nas pestijo.

No ja, edino, kar je v zgornji izjavi res, je, da je stvar res izdelana v Wordpressu. Osem slovencev se je okitilo z naslovom "oblikovalci" javnega mnenja, izdelali so svoje medmrežno zbirališče in proizvedli naslednje:

1. Matjaž Ambrožič je skupaj spravil štiri zapise, zadnjega 24. septembra. Eno je reklama za nekaj na Valu 202, dva zapisa sta nekakšno poročilo s koncerta Marilyna Mansona, zadnji zapis pa je o brezveznosti dneva mobilnosti. Mimogrede, tudi njega motijo vonjave na mestnih avtobusih, tako da bi se verjetno kar ujela z Danajo Pečnik.

2. Marko Crnkovič je v bistvu kul. Primes fotobloga, redno osvežen in v bistvu zelo sproščen blog, ki mu kaj dosti ni za očitati.

3. Vesna Milek se je nazadnje oglasila 29. avgusta in takrat ugotovila, kaj so blogi. No, pred tem je objavila 16.ooo besed. 16.000! No, v njeno obrambo, objavljala je intervjuje, ki jih je naredila. Ko je ugotovila, kaj blogi so, se je njen blog sprevrgel v tipičen, malo kisel, malo osladen prosti spis.

4. Mojca Mavec je nazadnje nekaj prispevala 10. oktobra, pred tem pa je bil zadnji zapis 15. septembra. V zadnjem zapisu se spusti v zgodovinsko analizo slovensko-hrvaških odnosov, ki pa ni najbolj jasna, njeni zaključki pa so bolj tako ali tako.

5. Sledi Jonas, ki ima prav tako soliden blog. Tu ni posebnih pripomb.

6. Alenka Arko je morala v Ameriko, da je ugotovila, da so blogi velika stvar. Svašta. Nazadnje se je oglasila 5. oktobra. V svojem zapisu se med drugim čudi, da jemenski muslimanki pri 36 stopinjah ni vroče v tradicionalni noši.

7. 6 Pack Čukur je tudi med nerednimi pisci, ki ga je težko oceniti, ker je preprosto premalo napisal. Zgleda pa, vsaj sodeč po blogu, zabaven človek.

8. Saj vem, da smo vsi z zadržanim dihom čakali na Sebastjana Cavazzo. Kaj bo povedal? Kako so odrske deske mrzle in prazne v novembrskih nočeh. Kakšna tramva je, da se tvoj oče najprej poroči z žensko, ki je mlajša od tebe, ta pa ga potem pusti zaradi Italijana? No, njegov blog vsebuje en sam samcat zapis, ki ga bom citiral v njegovi celoti, ker svet v resnici ne sme biti prikrajšan za njegovo globino in prodirnost:

Hello world!

October 24th, 2005

Welcome to WordPress. This is your first post. Edit or delete it, then start blogging!

Sebastjan ni napisal še ničesar. To je pač sporočilo, ki ti ga WordPress namesti samodejno. Sedaj lahko kolektivno spustimo sapo.

Prav zabavno je videti, da so slovenski oblikovalci javnega mnenja s skupnimi močmi zagnali tako ambiciozen projekt in ga tako neverjetno uspešno in predano izvedli. Vse te emocije! Vsa ta nova znanja in izkušnje! Vsa ta neverjetna revolucija, ki se je začela tako tiho!

Slovenska elita je torej proizvedla rozino. In ime je primerno, saj je rozina, v slabi svetlobi precej podobna majhnemu kakcu. Pričakoval sem, da bodo imeli ti ljudje za povedati kaj pametnega, nekaj, kar so si nabrali pri svojih vsakodnevnih izkušnjah z zanimivimi projekti in ljudmi. Rozina je odličen dokaz, da vse to samokitenje z oblikovalci javnega mnenja. Dajte no, vsaka najstnica s petimi minutami časa in bolečim srcem lahko spravi na plano približno isto kot teh veličasntnih sedem, ups osem. Ampak, resnici na ljubo, eden od njih ni napisal čisto nič.

Vem. Vsi bodo rekli, da gre za bloge, za dnevnike, torej za nekaj, kjer lahko izraziš tudi osebne stvari, svojo dušo, svoje srce. Jebeš to. Če začne blog pisati Noam Chomsky, me prav malo briga, kakšen je njegov zajtrk ali kakšen je bil njegov otroški dom ali kako je nekoč brcnil mačko, čeprav tega zares ni hotel. In prav tako bi bilo zame nesprejemljivo, da piše o tem, kako se mu zdi čudno, da nekateri nosijo tradicionalne noše.

Ima pa projekt Rozina vsaj eno dobro plat. Vsak potencialni bloger lahko po tem vidi, da lahko z 20 minutami na dan in nekoliko prizadevnosti naredi boljši blog kot osem oblikovalcev javnega mnenja.

Glede na to, da so oni začeli z obljubami o tihi revoluciji bi jim ponudil samo tale citat pesnika T.S.Eliota:

This is the way the world ends Not with a bang but a whimper

Whimper, indeed.