petek, junij 30, 2006

Nova stran za glasbene navdušence

Vsi, ki radi poslušamo glasbo, radi najdemo ljudi, ki imajo podoben okus, kot mi. Obenem radi najdemo novo glasbo, s katero si malo popestrimo svoje sezname na računalnikih. Zato ni čudno, da se pojavlja čedalje več spletnih storitev, ki ljudem pomaga odkrivati novo glasbo in se povezovati z ljudmi, ki imajo podoben okus.

O Last.fm in Pandori sem pisal že veliko, danes pa bi rad malo predstavil novo spletno storitev, ki se imenuje MOG. Koncept je v osnovi podoben Last.fm, bi pa rekel, da je nekoliko bolj družbeno obarvan. Najprej se morate na stran prijaviti (kar zna biti težavno, saj je meni uspelo šele v tretjem poskusu), nato pa dobite osnovno stran.



V naslednjem koraku si na računalnik prenesete majhen programček, ki pregleda vaš disk in poišče vso glasbo ter podatke o njej prenese na vašo stran. Taisti programček analizira, kaj poslušate in to prenaša na vašo stran. Na svoji strani imate tako stalno osvežen seznam nazadnje predvajanih skladb ter popolne podatke o vaši glasbeni zbirki.

To pa je seveda šele začetek. V okviru strani imate možnost, da pišete glasbeni blog, vnesete podatke o svojem prvem koncertu, katere koncerte nameravate obiskati v prihodnosti, kateri je bil vaš prvi album ter katere skladbe priporočate ostalim uporabnikom. V glavnem, svoj glasbeni okus lahko predstavite do potankosti, saj imate celo možnost komentiranja vsake skladbe posebej.

Seveda pa stvar ne bi bila moderna, če ne bi imela tudi družbene komponente. Iščete lahko  uporabnike, glede na glasbo, ki poslušate. Uporabnike, ki jim zaupate lahko dodate med prijatelje in tako olajšate iskanje zanimivih poslušalcev drugim uporabnikom.

Določene skladbe, ki jih odkrijete preko spletne strani MOG lahko tudi predvajate in jih tako preizkusite ali so vam všeč ali ne.

Na prvi pogled MOG deluje nekoliko nerodno. Sploh oblikovanje na strani mi deluje nekoliko amatersko, obenem pa pogosto naletite na nedelujoče strani ali vzdrževanje sistema. Kljub temu pa po nekaj dneh uporabe odkrijete, da ponuja veliko, na nek način celo več kot prej omenjeni storitvi.

Vsem glasbenim navdušencem tako predlagam naj obiščejo MOG in ga preizkusijo. Ne nazadnje je brezplačen.

Za vse, ki jih zanima, je tole moja stran na MOG, ki pa ji nisem posvetil ravno veliko pozornosti.

Sorodni zapisi:

Pandora dodala zaodrje
Ko se sparita Pandora in Last.fm

četrtek, junij 29, 2006

Google Checkout je prispel

Že dlje časa se je govorilo, da naj bi Google predstavil svoj sistem plačevanja preko interneta in danes se je to zgodilo. Moram reči, da sem upal, da Google ta teden ne bo imel nič novega, glede na to, da že skoraj cel teden pišem samo o njih. Heh.

Google Checkout, kot se sistem imenuje, temelji na vaši Google identiteti, torej Gmail naslovu. Ko obiščete stran, najprej vnesete svoje podatke, kot so številka kreditne kartice, naslov in ostale podatke, ki so potrebni za nakupovanje.

Ko ste s tem zaključili, imate možnost, da z enim samim računom kupujete v različnih spletnih trgovinah. Načeloma gre bolj za udobje pri spletnem nakupovanju, kot za resnično inovacijo. Recimo, Google Checkout ni povezan z najbolj priljubljenimi spletnimi trgovinami, kot so Amazon, Barnes&Noble in podobnimi. Seznam trgovin, ki podpirajo Google Checkout je tule.

Vsi nakupi se vam vpisujejo v zgodovino nakupov, kar je načeloma koristno, še posebej če veliko kupujete iz različnih trgovin. Ob iskanju izdelkov v Googlu, se vam ob izdelkih, ki so na voljo preko sistema Google Checkout prikaže majhen zelen nakupovalni voziček, kar pomeni, da lahko izdelek kupite hitro in preprosto.

Gre za še eno Googlovo spletno storitev, ki ni revolucionarna in na prvi pogled kar malo razočara. Nikakor ne dvomim, da bodo stvar nadgrajevali in vključili dodatne trgovine. Do takrat ga lahko preizkusite, po vsej verjetnosti pa ni ravno veliko trgovin, ki bi pritegnile vašo pozornost.

sreda, junij 28, 2006

Prenovljeni Google Reader in namizno iskanje v slovenščini

Google je danes predstavil nekoliko prenovljen vmesnik za svoj bralec RSS virov. Največji novosti sta nov vmesnik za nastavitve, ki je sedaj po videzu skladen z nastavitvami aplikacij, kot sta Gmail in Google Calendar.

Druga novost je nov način dostopa do posameznih naročenih virov in oznak. Prej so bile te izbire na voljo preko posebnega pasu, sedaj pa se odprejo v obliki menijev, kar je, vsaj po mojem mnenju nekoliko bolj praktično. Sicer me Google Reader še ne bo odtegnil od Bloglines, so pa novosti videti precej dobro premišljene.

Druga današnja novost iz Googla pa je, da je zadnja različica namiznega iskalnika sedaj na voljo tudi v slovenščini. S tem je to, kolikor vem, edina aplikacija za namizno iskanje, ki je na voljo tudi v našem jeziku.

Sorodni zapisi:

Par novosti iz Googla
Google Desktop 3 zapustil beta stanje

ponedeljek, junij 26, 2006

Pandora dodala zaodrje

Če kolikor toliko redno berete ta blog, potem veste, da sem že večkrat pisal o glasbeni spletni storitvi Pandora. Za tiste, ki je ne poznate: gre za spletno storitev, v katero vpišete pesem ali izvajalca, ki so vam všeč, nato pa program na podlagi lastnosti, značilnih za skladbo ali izvajalca, poišče podobno glasbo. Gre za krasen in udoben način iskanja nove glasbe.

Prejšnji teden je Pandora dodala možnost, ki so jo poimenovali Backstage. Gre za preprosto iskanje dodatnih podatkov o izvajalcih. Tako lahko na glavni strani kliknete na gumb Backstage, ki vas popelje na opis glasbenika in predstavitev njegove diskografije. Od tu lahko kupite skladbe ali albume ali pa z enim klikom ustvarite novo glasbeno postajo, ki temelji na izbranem izvajalcu. Opisi izhajajo s spletne strani All Music Guide.

Skratka, gre za prijetno razširitev že tako ene najbolj simpatičnih pogruntavščin na spletu.

Povezani vnosi v blog:

Ko se sparita Pandora in Last.fm
Spletni radio Pandora ima novosti


petek, junij 23, 2006

Guardian je inovativen

Guardian je moj najljubši spletni časopis. Poleg tega, da so dejansko eden najboljših časopisov sploh, mi je všeč tudi njihov izredno inovativen pristop k založništvu. Mimogrede, njihova spletna stran, posvečena svetovnemu prvenstvu je genialna, še posebej pa bi izpostavil "Minute by Minute" poročila njihovih novinarjev, ki so strašno smešna.

Če se vrnem k njim bi izpostavil, da so drzno preskočili iz velike izdaje (v stilu Delo) na manjšo različico. Nato so pred kratkim uvedli blog Comment is Free, na katerem dnevno objavljajo številne komentarje in razmišljanja svojih novinarjev in priznanih strokovnjakov in mnenjskih vodij. Poleg tega z blogi spremljajo številne dogodke (recimo teroristične napade v Londonu).

Guardian je že pred časom napovedal, da je splet za njih izredno pomemben, sedaj pa so naredili drzen korak naprej pri združevanju obeh svetov - papirnatega in spletnega. Najavili so namreč novo spletno storitev, ki uporabnikom dovoljuje, da si na računalnik
prenesejo in natisnejo najnovejšo spletno različico časopisa, ki se
osvežuje vsakih 15 minut. Časopis se imenuje G24 in obsega od osem do
dvanajst strani, ki pokrivajo tako splošne in mednarodne novice kot
šport ali medijske novice. Nov izdelek je usmerjen k ljudem, ki se ob
opoldanskih in večernih urah vozijo na javnih prevoznih sredstvih ter
želijo na poti osvežene novice. Storitev bo uradno na voljo letos
poleti, Guardian pa bo pri projektu sodeloval s podjetjem BT.

Tak pristop se mi zdi res genialen saj enkratno uteleša tisto, kar bi morali razumeti vsi časopisi. Gre namreč za to, da ni važen medij, temveč vsebine. Več ljudi bo bralo tvoje vsebine, bolj dragocen boš za oglaševalce in večji vpliv boš imel. Gre za pristop, ki je v popolnem nasprotju večine medijev, ki bolj ali manj razmišljajo samo o tem, kako bodo ločili spletni in papirnati del ter na spletnem delu z zaklepanjem vsebin in številnimi registracijami zaslužili.

Spet malo k torrentom

Dobrih strani s torrenti ni vedno lahko najti. Še huje, dostikrat na spletu najdeš povezave na spam in nekoristne smeti. Fantu na TorrentFreak je bilo tega dovolj in je objavil seznam (po njegovem) najboljših sledilcev torrent. Splača se pregledati tudi predloge v komentarjih, kjer po mojem mnenju izstopata iskalca po več sledilcih: http://jabberwalker.com.ar/ in http://www.torrent-finder.com/index.php.


Samo še opozorilo: ne obiskujte strani http://www.teletorrents.org/. Gre namreč za link na nagnusno sliko. Opozoril sem vas.

torek, junij 20, 2006

Bi imeli svoj Wiki?

Veste kaj je wiki? Verjetno poznate Wikipedio, spletno enciklopedijo, ki jo lahko spreminja bolj ali manj kdorkoli. No, ideja te enciklopedije temelji na konceptu wiki, pri katerem gre v sami osnovi za stran, ki jo lahko spreminja kdorkoli. Tako se lahko s prijatelji odločite in naredite spletno stran o vrtnarstvu, ki jo lahko preprosto osvežujejo in spreminjajo vsi člani skupine.

Seveda vse ni tako preprosto. Vsaka stran ima skrbnika, ki lahko zavrne določene spremembe ali vnose. Na tak način se je mogoče zaščititi pred vandali in neodgovornimi uporabniki, ki se nad stranmi izživljajo.

In kje so wikiji uporabni? Povsod tam, kjer želite skupaj zbrati znanje več ljudi o določeni temi. Tako je mogoče, kot sem že omenil, narediti wiki na temo vrtnarstva, računalniških iger, Mercedesa SLR, Španije, vulkanov in kvantne fizike. Si že želite imeti wiki?

Wetpaint je nova spletna storitev, ki je ravno prišla iz zaprte bete. Najprej ustvarite uporabniško ime in geslo in že imate svoj wiki. Še prej izberete ali želite, da je wiki popolnoma javen (ureja ga lahko kdorkoli), delno javen (urejajo ga lahko le člani skupine, ki jo ustvarite) ali pa zaprt (dostopen le preko gesla).



Wetpaint ni popolnoma čistokrven wiki. Številni wikiji uporabljajo nekoliko samosvoj način vnašanja in spreminjanja vsebine, tu pa je stvar izredno podobna ustvarjanju blogov, saj imate na voljo enake, preproste ukaze (hiperpovezava, slika, krepka pisava, poševna pisava, zamik, itd.).

Mimogrede, wikiji nikakor niso nova stran, so se pa v zadnjih nekaj letih zelo razpasli, predvsem zaradi Wikipedije, ki je pokazala, kako zmogljivo orodje je lahko wiki. Med drugim postajajo wikiji čedalje bolj prisotni tudi v poslovnih okoljih, saj so izredno primerni za delovne skupine, ki lahko skupaj preprosto ustvarjajo velike in kompleksne dokumente.




Microsoft in Yahoo! predstavila nove Messengerje

Da ne bom pisal samo o Googlu in Firefoxu, še ena novica iz drugih logov: Microsoft in Yahoo! sta danes predstavila vsak svoj Messenger.

Microsoftov Windows Live Messenger ne prinaša nič kaj posebej novega. Malo prenovljen vmesnik, nova ikona v statusni vrstici in reklama v oknu, kjer je seznam stikov. Seveda lahko brezplačno kličete med računalniki, ki ga imajo nameščenega, vzpostavljate video pogovore in sogovornika stresate s tečnimi "nudges".

Yahoo! Messenger se ponaša s podobnimi možnostmi. Torej klicanje med računalniki, klicanje na stacionarne telefone, video pogovori in podobno. Yahoo! Messenger ima po novem tudi vtičnike, ki vas obveščajo o novostih z različnih strani, recimo o novostih na Amazonu, avkcijah na eBayu in podobno.

Osebno sicer uporabljam GTalk za zasebne stvari in Windows Live Messenger za službo, tako da o Yahoo! Messengerju ne vem prav veliko. Dejstvo pa je, da Microsoft s svojim Messengerjem že dolgo ni naredil ničesar pametnega ali posebej revolucionarnega. Še huje, zdi se mi, da je z vsako novo različico stvar bolj tečna, večja in počasnejša.

Backup Firefoxovih razširitev

Ena od najboljših lastnosti spletnega brskalnika Firefox je možnost razširitve možnosti z razširitvami. Težava pa nastane, kadar na novo namestite operacijski sistem ali pa brskalnik in se potem ne morete spomniti, katere razširitve ste uporabljali nazadnje.

No, v svetu Firefoxa za skoraj vse obstaja rešitev. Pravzaprav sta rešitvi dve: FEBE in CLEO. FEBE vam omogoča, da naredite varnostne kopije vseh nameščenih razširitev, CLEO pa vam omogoča, da vse te razširitve vključite v eno samo veliko razširitev. Poleg samih razširitev pa vam FEBE naredi tudi backup piškotkov, nastavitev in zaznamkov.

Ko morate tako na novo namestiti vse razširitve, preprosto uporabite ta osnovni paket. Uporaba CLEO zahteva nameščeno razširitev FEBE. Vmesnik za backup je malo hecen, saj ob prvi uporabi
na zaslon skoči okno brez kakršnikoli informacij in gumbom OK. Ko stisnete gumb, se vam odpre okno z možnostmi. Domnevam, da razširitev najprej pač zahteva določitev nastavitev, kar ima za posledico tisto čudno okno.

četrtek, junij 15, 2006

Ena fuzbalerska

Hja, mogoče ni najbolj očitno na prvi pogled, ampak sem velik navdušenec nad nogometom. Svetovno prvenstvo sploh je na moji lestvici najljubših stvari v življenju.

Ampak hotel sem napisati predvsem nekaj malega o komentatorjih. Zadnjič je Jonas linkal na zelo kul seznam komentatorskih budalaštin, pa me je navdihnil, da sem poslušal naše komentatorje, ali se bo našel kakšna cvetka.

In lo and behold, res se je našla. Tole je s tekme med Španijo in Ukrajino, ko je kamera pokazala enega od španskih igralcev:
Pri šestnajstih je bil za Barcelono zelen kot solata,
Za Arsenal pa vrednejši kot kepa zlata.

Pa povedati je treba tako, da se solata rima z zlata ... Svašta.

Ima še kdo kakšno?

Flock še ni umrl

Pred časom je skupina razvijalcev predstavila spletni brskalnik Flock, ki naj bi nadgradil obstoječe brskalnike s podporo za različne družbene spletne storitve. Stvar so zgradili na podlagi Firefoxa, dodali pa so podporo za bloganje, spletne galerije fotografij in družbene zaznamke.

Po prvem navdušenju se stvar ni prijela. Veliko je bilo kritik na uporabost in nedodelanost celotnega programa. Toda avtorjev to ni ustavilo, saj so nadaljevali z razvojem in včeraj predstavili prvo preizkusno različico.

Kaj je novega? Pravzaprav nič. Je pa stvar bolj dodelana in na prvi pogled bolj uporabna. Pa pojdimo kar po vrsti:


Podpora spletnim galerijam

Flock je integriran s spletnimi storitvami Flickr in Photobucket. To pomeni, da lahko iz spletnega brskalnika preprosto pošiljate fotografije na Flickr, jih pregledujete brez da bi obiskali spletno stran in slike na hitro vstavljate v svoj blog. Všeč mi je predvsem pas na vrhu brskalnika, s katerim lahko hitro dostopate do svojih galerij in galerij prijateljev.

V praksi stvar izgleda takole:

Pri odprtju računa za Flickr sem imel sprva nekaj težav. V tretjem ali četrtem poskusu mi je uspelo, tako da ne vem točno ali gre za hrošča ali težavo na moji strani. Prenašanje slik na strežnik je izvedeno odlično, popravili pa so tudi mojo največjo zamero prejšnji različici: pri vpisovanju oznak, se vam dinamično prikazujejo že uporabljene oznake. To precej olajša označevanje.


Družbeni zaznamki

Flock je integriran tudi z družbenimi zaznamki de.licio.us in Shadows. Vsi zaznamki se uvozijo neposredno v Flock in tako vam ni potrebno brskati po spletni strani, ki jo uporabljate. Sicer s tem izginejo družbene možnosti, vendar je pa dostop hitrejši in laže jih je urejati. Kaj posebnega tukaj ni za dodati, razen, da bi bilo lahko podprtih več stvari.


Bloganje

Flock ne bi bil brskalnik nove generacije, če ne bi vključeval tudi orodja za bloganje. Gre za popolnoma tipično orodje, ki mu ob namestitvi preprosto vpišete naslov svojega bloga ter uporabniško ime in geslo. Vse naprej postori kar sam. Urejevalnik ponuja enake možnosti, kot jih večina blogovskih storitev nudi na spletu. Zelo simpatično pa je izvedena integracija s Flickrjem, saj lahko slike preprosto potegnete iz traku v blogovski urejevalnik. Zelo kul.


Novice

Flock seveda vključuje tudi bralnik za novice. Stvar je popolnoma povprečna in ne ponuja nekih posebnih presežkov. Izgleda nekako takole:

Naročanje na nove novice je preprosto, saj preprosto kliknete na ikono feeda RSS in ga dodate med svoje najljubše novičarske strani.


Dobre stvari

Kaj mi je na Flocku všeč? Integracija s Flickrom, podpora za vse spletne storitve, ki jih uporabljam sam ter izredno učinkovito iskanje. Tudi iskanje je izvedeno odlično. Saj namreč istočasno išče po spletu, lokalnih zaznamkih ter lokalni zgodovini obiskanih spletnih strani. To možnost iskanja bi lahko vključili tudi v Firefox. Dobro je izvedena tudi migracija s Firefoxa, saj ob prvem zagonu lahko uvozite vse, torej tudi zgodovino, gesla in vse ostalo. Ko začneš delati s Flockom je občutek tako kot da sploh ne bi zamenjali brskalnika. Uvoz podpira tudi iz Internet Explorerja.

Slabe stvari

Pravzaprav res veliko slabega pri Flocku ne najdem. Žal pa ostaja dejstvo, da je mogoče veliko večino njegovih možnosti z nekaj razširitvami prenesti v Firefox. Tako za uporabnike Firefoxa niti ni najbolj zanimiv. Če pa slučajno uporabljate Internet Explorer in bi želeli uporabljati nekaj res zmogčljivega in prijaznega uporabniku pa definitivno priporočam Flock.

Blogged with Flock

sreda, junij 14, 2006

Picasa sedaj tudi preko spleta

Že nekaj časa je Google pripravljal spletno komponento svojega namiznega programa za urejanje in upravljanje fotografij. Dejstvo je, da je Picasa eden bolj uporabnih programčkov, ki nudi veliko v izredno prijaznem vmesniku. Kar pa je programu manjkalo je bil dober način za izmenjavo in skupno uporabo fotografij. Sedaj je Google na nek način ustvaril tudi to.

Picasa Web Albums so spletni albumi, ki jih lahko uporabljate neposredno preko programa Picasa. Najprej si na računalnik prenesete najnovejšo različico Picase in si jo namestite. Nato preprosto izberete nekaj fotografij in jih objavite v spletnem albumu. Na voljo imate 250 MB prostora, za doplačilo pa jih lahko razširite na 6 GB.

Moj prvi vtis je bil malo razočaranja. Pri spletnih storitvah za fotografije sem se navadil na Flickr, ki ponuja ogromno možnosti. Picasa Web Albums (PWA) so v tej (sicer res preizkusni) fazi še preveč okrnjeni, da bi bili resnično kul. PWA tako recimo ne podpira označevanja slik (recimo sliko svoje punce označite z "girl"), krepko pogrešam pa tudi družben način delovanja. Zaenkrat nisem opazil, da bi se lahko uporabniki povezovali v skupine, oziroma še huje, nisem opazil, da bi lahko brskal po zbirkah drugih uporabnikov in jih dodajal med svoje stike. Tudi organizacija fotografij ni najbolje izdelana in je nekoliko okorna. Poleg tega je tukaj tudi omejitev količine prostora za fotografije. Flickr te omejitve nima, ima pa mesečne kvote, kar pomeni, da imaš vsak mesec na voljo določeno kapaciteto na strežnikih Flickra.

Med dobre plati štejem Slideshow, ki deluje kot šus. Izredno hiter, kot da bi delal na lokalnem disku. Enako hitro je tudi premikanje med fotografijami. Všeč mi je tudi, da lahko iz Picase izredno hitro označiš in preneseš fotografije v spletni album.

PWA ni tako dober kot Flickr, bo pa definitivno prav prišel tistim, ki bi radi iz Picase na hitro pokazali par fotografij svojim prijateljem ali družini. Integracija z namizno Picaso je, vsaj po mojem, glavna prednost te spletne storitve.

In če vas slučajno zanima, tukaj je še moja spletna galerija na PWA.


torek, junij 13, 2006

Na voljo nova različica Google Earth

Google Earth je eden izmed zanimivejših programov iz Googla. Omogoča vam, da si ogledujete bolj ali manj natančne satelitske posnetke celotnega sveta, obenem pa lahko v program uvažate različne dodatke, ki naredijo zemljevide še bolj zanimive.

Google je včeraj predstavil preizkusno različico Google Earth v4. Nova različica prinaša nov uporabniški vmesnik, ki je nekoliko bolj pregleden in uporaben od prejšnjega. Poleg tega je sedaj Google Earth na voljo tudi za uporabnike Linux in Mac.

Med pomembnejšimi novostmi je tudi preprosto uvažanje 3D modelov iz aplikacije SketchUp, Googlovega brezplačnega programa za izdelavo modelov. Modeli sedaj podpirajo teksture, kar omogoča prikaz lepših modelov. V Sloveniji sem zaenkrat našel samo en 3D model in sicer stavbe Univerze v Ljubljani. Upajmo, da se bodo bolj umetniško nadarjeni v prihodnosti odločili, da vključijo nove modele in malo bolj postavijo Slovenijo na zemljevid sveta.

ponedeljek, junij 12, 2006

Motivacijski posterji

Ste si kdaj zaželeli narediti svoj motivacijski poster? Spletna storitev Motivator vam omogoča, da z diska ali pa Flickerja naložite fotografijo in jo opremite za napisom. Končni rezultat pa je videti takole.

Ko poster dokončate, ga lahko naročite ali pa preko preprostega postopka shranite na Flickr.

Google skrbi za Firefox

Google je eno izmed največjih podjetij, ki skrbno predstavlja novosti za Firefox. Pred kratkim so predstavili par zanimivih novosti, ki bodo prav prišle predvsem tistim, ki uporabljajo več računalnikov.

Google Browser Sync je posebna razširitev, ki omogoča prenosljivost zaznamkov, piškotkov, zgodovine in shranjenih gesel med različnimi računalniki. Recimo, da v službi uporabljate en računalnik s Firefoxom, doma pa drugega. Preprosto namestite razširitev v oba in med njima se pričnejo prenašati zgoraj omenjeni podatki. V službi zaključite z brskanjem po spletu, doma pa preprosto nadaljujete točno tam, kjer ste končali.

Osebno sem pri namestitvi naletel na težavo, kjer nisem uspel ustvariti računa. Če pri namestitvi dobite napako "Unknown Error" , se da stvar odpraviti tako, da preko menija orodja izbrišete vse osebne podatke.

Druga novost je prenovljena orodna vrstica za Firefox. Sedaj vključuje razširitev za varno brskanje (ščiti vas pred stranmi phishing) in izboljšano iskalno polje, ki vsebuje zgodovino iskanj, predloge iskanj in popravke ob zatipkanih besedah.

nedelja, junij 11, 2006

Načrtovanje tlorisa sob

Pred časom je eden slovenskih blogerjev spraševal, če kdo pozna kakšen program za risanje tlorisov sobe, torej z vsem pohištvom in vsem. Takrat nisem imel ravno dobrega odgovora, sem pa ta vikend našel tole zanimivo stran, ki omogoča ravno to.

Gre za simpatično javansko aplikacijo, kjer lahko v sobi načrtujete bolj ali manj vse: okna, vrata, pohištvo in podobno. Že vnaprej je pripravljeno precejšne število pohištva od preprog in budilk do klavirjev in postelj. Za vsako stvar lahko določite velikost in položaj v sobi.

Stvar je videti precej koristna in če ravno opremljate svojo sobo ali stanovanje, vam lahko pride prav.

ponedeljek, junij 05, 2006

Firefoxove novice

Da ne bi kdo mislil, da me je minilo navdušenje nad Firefoxom, sledi nekaj novic o tem spletnem brskalniku, ki mu ni para.

Izšla je različica 1.5.0.4, ki prinaša izboljšave zanesljivosti in varnostne popravke. Če imate pri sodobnejših različicah vključeno samodejno posodabljanje, potem se je popravek namestil sam, drugače pa pač prenesite najnovejšo različico.

Za bolj zagrete je na voljo tretja Alpha različica Firefoxa 2.0, ki zaenkrat nosi še razvojno ime Bon Echo.

Za vse, ki se sprašujete, katere razširitve za Firefox potrebujete, je primerna naslednja stran, na kateri je predstavljeno preko 200 razširitev, za vsako pa je na voljo kratek opis, za kaj je primerna. Samo ne namestite vseh naenkrat.


Prenovljena tema

Ne vem, če ste sicer opazili, ampak zamenjal sem temo. Za tem seveda stoji dober razlog. Malo preveč sem "štrikal" z raznimi javascripti po sidebaru in nenadoma so mi crknili vsi števci statistike za blog (razen Google Analytics), kar me je kar prizadelo. No, odločil sem se za prenovo teme, ker mi je šla prejšnja tako ali tako malo na živce. Ta je nekoliko širša in vsaj po mojem mnenju bolj pregledna.

Verjetno opažate tudi, da sem počistil svojo neverjetno stransko vrstico, ki se je prej vlekla v nedogled.

Je pa seveda pri menjavi teme nastal tudi manjši problem. Zamenjava teme pri Bloggerju ti počisti celo temo, torej vse javascripte in vse. To sem nenazadnje želel. Seveda pa ti počisti tudi celoten blogroll, kar pa nikakor ni kul. Tako sem današnje jutro preživel ob besnem mozganju na koga sem imel povezave in kdo je imel povezave nazaj. Več ali manj mislim, da sem večino priklical nazaj v življenje, kakšnega pa sem zagotovo pozabil. Se opravičujem in seveda bom popravke vnesel takoj, ko se spomnim kdo me je linkal.


petek, junij 02, 2006

Novo iskanje po blogih

Iskanje po blogih je sveti gral iskalnikov vseh vrst. Google, Yahoo!, Technorati, Feedster in še in še bi lahko našteval. Nihče od njih ni popoln. še huje, nihče od njih ni zares dober. Dejstvo je namreč, da vsebina na blogih raste hitreje kot običajne strani, pa tudi novih blogov je vsak dan več.

Sedaj je rokavico vrgel tudi Ask.com. Če ga slučajno ne poznate, gre za četrti največji iskalnik na spletu, včasih pa smo ga pod imenom Ask Jeeves poznali po simpatičnem butlerju.

Ask.com se je zadeve lotil na nekoliko drugačen način. Pred časom so kupili najbolj priljubljen spletni odjemalec RSS, Bloglines. Ta je ves čas svojega obstoja zbiral RSS datoteke, posamezne zapise in spremljal kako priljubljeni so posamezni blogi. Sedaj iskalnik po blogih uporablja ravno to velikansko zbirko podatkov.

Kakšni pa so prvi vtisi? Mešani, seveda. Prva poizvedba na Ask.com je bila "firefox razširitve", tema o kateri veliko pišem. Iskalnik ni prikazal nobenega rezultata, kar me je precej razočaralo. Nisem pa se vdal. Malo sem pobrskal po nastavitvah in ugotovil, da če nastavim jezik na "katerikoli", potem se pričnejo kazati tudi moji rezultati. Žal je tako, da je očitno treba pri večini poizvedb po slovenskih blogih vpisati še "lang:any".

Ima pa iskanje v Ask.com zanimivo lastnost. Pri vsakem rezultatu lahko RSS feed potegnete neposredno v Bloglines, Google, Newsgator ali pa Yahoo!. Lepo je videti, da Ask.com ne podpira le lastnega bralca, temveč tudi druge.

Mimogrede, če vašega bloga nihče ne bere preko Bloglines, potem vas v iskalni bazi ne bo. Seveda se da to preprosto rešiti tako, da ustvarite Bloglines račun in nato vanj dodate svoj blog. Seveda pa iskalnik meri tudi število naročnin, na podlagi česar ustvarja relevantnost rezultatov. Več naročnikov, višje med rezultati si.

četrtek, junij 01, 2006

Zrno soli s kolektivno pametjo, prosim

Poznate Wikipedio? Tisto največjo spletno enciklopedijo, ki jo lahko ureja praktično kdorkoli? Tisto enciklopedijo, na katero izredno radi linkamo vsi, ki pišemo na bloge in spletne strani, saj tako lahko najbolj preprosto svojim bralcem pokažemo definicijo nečesa?

Wikipedia je zgodba o uspehu. V nekaj letih je zrasla preko vseh pričakovanj in obenem podkurila pod zadnjicami številnih klasičnih enciklopedij. Najbolj vroča vojna se je razrasla med Wikipedio in Britannico. Sam sem Wikipedio vedno zagovarjal in prepričan sem, da je zamisel genialna, pa tudi sama izvedba ni vedno slaba.

Toda obenem sem pred kratkim na enem slovenskih blogov naletel na zanimivo diskusijo v komentarjih, ki se je vrtela okoli definicije državljanske vojne. Avtor bloga je kot definicijo državljanske vojne preprosto uporabljal definicijo iz Wikipedie, medtem ko je anonimni komentator uporabljal definicijo dveh ameriških znanstvenikov.

Vsak od njiju je verjel v svoj prav, toda vprašanje, ki se zastavlja je: komu verjeti? Osebno se v takem primeru moram nagniti k definiciji, ki so jo navedli znanstveniki. Gre namreč za objavljeno delo, ki so ga pregledali drugi znanstveniki ter raziskovalci ter ga citirali v svojih delih. Definicija Wikipedie ne navaja nikakršnih znanstvenih virov in nudi povezavo le na BBC-jev članek o tem, kaj naredi vojno državljansko. V času pisanja povezava žal ni delovala.

Kakšna je natančnost Wikipedia na posameznih področjih je preverjal tudi Guardian. Obstajajo določeni prispevki, kjer so ocene visoke, so pa tudi področja, kjer so ocene slabe. Treba jo je torej jemati z zrnom soli.

Tako Wikipedia žal ne more biti avtoritarna povezava, za katero bi jo marsikdo rad imel. Dejstvo je, da Wikipedia sama po sebi nima tovrstnih ambicij, temveč želi biti preprosto zbirka človeškega znanja, kar je nenazadnje hvalevreden cilj. Toda nikakor pa Wikipedie ni mogoče vzeti kot ultimativno avtoriteto, ki ima vedno prav. Omenjeni primer definicije državljanske vojne je lahko napisal nekdo s splošnim znanjem o vojnah in vojski. Toda državljanske vojne so kompleksen zgodovinski, družbeni in vojaški fenomen. Mogoče torej pri njeni definiciji ni napačno, da se obrnemo na akademsko definicijo.

Nalašč se ne osredotočam na tiste primere, kjer so kontroverzne osebe ali dogodki pripeljali do vandalizma. Želel sem se namreč osredotočiti na splošne definicije, ki so lahko preprosto pomanjkljive, slabo zapisane ali pa celo napačne.

Prav tako ne želim izpostavljati prednosti tradicionalnih enciklopedij. Želim samo opozoriti, da Wikipedia ne more biti "bog i batina" definicij.