Ravnokar sem na BBC-ju prebral zanimivo novico, da v Britaniji samo še 7 odstotkov ljudi pričakuje, da se bodo časopisi obnašali odgovorno. Obenem jih je kar 75 odstotkov prepričanih, da so časopisi objavljali novice, za katere vedo, da niso točne. Poročilo je pripravila organizacija Media Standards Trust in v njem zapisala, da nekateri "časniki žrtvujejo svoje standarde, da bi ohranili prodajo".
Rezultati so sicer iz Velike Britanije, ampak osebno se mi zdi, da se podoben tektonski premik dogaja tudi pri nas. Čedalje več debat opažam, kjer ljudje preprosto zapišejo, da temu ali onemu časopisu ne verjamejo ali pa mu preprosto niso pripravljeni verjeti. Ta težava je pri nas mogoče še bolj opazna zaradi raznih netransparentnih lastniških potez in "zanimivih" kadrovskih menjav.
In osebno se včasih sprašujem, če nezaupanje ljudi ni popolnoma upravičeno. Zakaj mislim tako, najbolje oriše naslednji primer.
V svoj nabiralnik prejemam obvestila časnika Finance. Pred kratkim dobljeno sporočilo je nosilo izredno privlačen naslov "B. Pahor nominiran za Nobelovo nagrado". Seveda sem ga odprl, saj me je resnično zanimalo, kako si je naš vrli premier prislužil to laskavo čast. No, seveda ni šlo za Boruta ampak za Borisa.
Sicer razumem, da želijo pritegniti bralce, ampak ta naslov je na žalost nalašč napisan preveč senzacionalistično in se v moji knjigi nevarno približa spamu ali celo napadom družbenega inženiringa v stilu "Zadeli ste milijon funtov, kliknite sem". Take poteze nedvomno prispevajo k zniževanju zaupanja v medije in prepričan sem, da kratkoročni poskok v klikih zaradi enega maila ne odtehta zmanjšanega zaupanja.
Ravno ta teden sem že pisal, kako pomembno je, da naslov sporočila govori resnico o tem, kaj se skriva v sporočilu. Že en sam naslov elektronskega sporočila vam omogoča, da začnete graditi svoje zaupanje.
Ne le mediji, tudi podjetja izgubljajo zaupanje
Toda ne bi udrihal samo po medijih, saj podjetja na splošno hitro izgubljajo zaupanje kupcev. Edelman, mednarodna agencija za odnose z javnostmi je v svoji raziskavi Trust Barometer 2009 odkrila, da kar 62 odstotkov vprašanih podjetjem zaupa manj kot so jim zaupali leto proprej. Le 38 odstotkov jih od podjetij pričakuje, da bodo postopala tako, kot je prav, kar je kar 20 odstotkov manj kot leto poprej. 77 odstotkov ljudi ne bo kupovalo od podjetja, ki mu ne zaupajo in 72 odstotkov jih bo kritiziralo izdelek svojim prijateljem.
Mimogrede - bi ugibali, kakšen je odziv splošne javnosti na pomanjkanje zaupanja tako pri medijih kot pri podjetjih? Nacionalizacija ali vladna regulativa. Tako lahko približno vidimo, kaj nas čaka v naslednjih letih.
Kratek komentar
Pomanjkanje zaupanja je resen problem in ne le površinski. Trenutna finančna kriza zelo dobro prikaže, kaj pomeni pomanjkanje zaupanja v sistemu, v katerem kar naenkrat nihče več ne ve, komu lahko zaupa. Problem zaupanja ima posledice, predvsem pri zmanjšanju učinkovitosti pri transakcijah vseh oblik in znižanju vrednosti teh transakcij.
Kot nekdo, ki dela na področju odnosov z javnostmi, mi splošno upadanje zaupanja pomeni še nekaj drugega. Odnosi z javnostmi v veliki meri temeljijo na povečevanju ugleda podjetja preko medijev, ki nosijo svoj prestiž in ga posledično prenesejo na določeno blagovno znamko. To upadanje zaupanja torej pomeni, da mediji niso več nosilci ugleda in posledično postanejo manj pomembni tudi za oglaševalce in strokovnjake odnosov z javnostmi. Gre za žalostno dejstvo, ki pa tako nedvomno ostaja in na medijih je, da začnejo povečevati zaupanje v svoj izdelek.
Izziv tu predstavlja vakuum, ki ostane. Kdo je novi nosilec ugleda. Razumem, da bi marsikdo rad videl v tej vlogi blogerje, ki vsaj zaenkrat to še niso, oziroma so vplivni na tako majhnem območju, da medijev vsaj v tej vlogi ne morejo nadomestiti. Govorim seveda o Sloveniji. Bo to vlogo prevzel Facebook? Krepko dvomim - Facebook je namenjen komunikaciji in komercialno vmešavanje v ekosistem ima vsaj po mojem lahko več negativnih kot pozitivnih posledic. Pravega odgovora v tej situaciji nimam, imam pa resen občutek, da bodo v tej igri najuspešnejša tista podjetja, ki bodo lahko brez takih ali drugačnih mediatorjev spregovorila svojim ciljnim javnostim in z njimi ravnala pošteno, transparentno in z zaupanjem.
