Ne glede na vse drugo, Franz Ferdinand znajo začeti album. Ne le, da prva skladba vedno preseneti, temveč tudi popolnoma jasno nakaže v katero smer se obrača celoten album. Na prvem albumu, imenovanem po skupini, je "Jacqueline" jasno nakazal pol plesno, pol punk usmeritev z intenzivnim mešanjem različnih melodik znotraj ene same skladbe. Na drugem albumu je "The Fallen" pokazal nekoliko bolj garažen zvok, hitrejši tempo in nekoliko naprednejšo melodiko.
Tretji album ni izjema. "Ulysses", ki je obenem tudi prvi single z albuma, da jasno vedeti, da lahko od Franzov to pot pričakujemo nekoliko manj kitar in bolj umirjen tempo. Počasnemu začetku ritem sekcije se pridruži pritajeni vokal, kjer nam Alex Kapranos zaupa "I'm bored, come on let's get high". Nato se pesem prelije v tipično himnični refren (la la la la), ki pa ga vseeno definirajo zvoki klaviatur, ki so značilni za cel album. Po drugem refrenu se lahko s Franzi spustimo v hipnotičen prehod, od kjer se preko cviljenja gitar ponovno spustimo v refren, kjer pa "la la la la" pridobi drugačen, skoraj mračen značaj.
Naslednji dve skladbi "Turn It On" in "No You Girls" se slišita kot dve variaciji na isto temo. Počasnejši tempo in občuten vpliv njihove plesne strani osebnosti. Četrta skladba "Twilight Omens" se začne s klaviaturami, ki predstavljajo temo skozi celotno skladbo. Kljub temu pa klaviature močneje zaznamujejo nežnejše dele, ob trših refrenih pa seveda ponovno zažagajo kitare, kar je načeloma zaščitna znamka celotnega albuma.
Franz Ferdinand so napovedovali afriške vplive, ki pa so v končni fazi na plano pogledali na naslednji skladbi "Send Him Away", ki pa na koncu preide v pravo psihedelično pravljico, ki je, kot da bi jo prenesli iz šestdesetih in ji vdihnili nekaj sodobnega. Skladba vsebuje tudi izredno simpatično pospešitev ritma v sredini, ki popestri, sicer precej počasen ritem.
"Live Alone" predstavlja nadaljevanje disco občutkov. Klaviature, hitrejši tempo, spevni refreni in občasno nekoliko temačnejše verze. Vmesni del nas za trenutek spomni celo na garažne trenutke s prejšnjega albuma, predvsem Duran Duranovski "Do You Want To".
"Bite Hard" je bil zame en najprijetnejših presenečenj albuma. Začne se počasi in s klavirjem in občutkom, kot da poslušam The Killers. Toda nadaljevanje zaznamuje trd rock z udarnim ritmom in garažnim občutkom, ki pa pride še močneje do občutka kasneje na albumu.
Sedaj smo že globoko v drugi polovici albuma. "What She Came For" je ponovno plesna skladba, ki zaradi melodičnih kitarskih rifov močno spominja na prvi album, čeprav je ritem nekoliko bolj umirjen, vendar konec skladbe ponovno preseneti z garažnim rockom - hiter in preprost ritem, kitarski solo, kot da bi ga igrali The Stooges, ter zamazana produkcija, ki ti da občutek, da imaš v ušesih pesek.
"Can't Stop Feeling" je s klaviaturiami našminkan plesni premor pred naslednjo atrakcijo albuma "Lucid Dreams". Ko sem videl, da zadeva traja skoraj 8 minut in slišal uvodne sekunde sem preprosto pomislil, da so tu popolnoma izgubili kompas. Toda po manj kot minuti skladba preide v genialen refren "There is no nation of you ... I'm living in lucid dreams". V drugem delu pa kitare počasi izginejo v zvokih klaviatur. Brilijantno, če imate potrpljenje.
Album zaključita dve počasni skladbi "Dream Again" in "Katherine Kiss Me", ki pa nikakor nista tako posrečeni kot "Eleanor Put Your Boots On" in "Fade Together" z drugega albuma. Kljub temu pa predstavljata popolnoma zadovoljiv zaključek albuma.
Kakšna je torej končna ocena? Najprej očitno - Tonight ni tako dober izdelek kot prvi album, je pa primerljiv z drugim. Premik v bolj "sintetične" vode bo morda odvrnil tiste oboževalce, ki jim je največ pomenil rockovski vidik Franz Ferdinandov. Vsi, ki cenijo njihov plesni značaj bo Tonight nedvomno navdušil in jih spremenil v še bolj zveste poslušalce. Obenem so ohranili dovolj razpoznavnosti in podobnosti s prejšnjimi albumi, da lahko potešimo svojo žejo po Franzih. Ne glede na vse drugo, lahko rečemo, da bo leto 2009, če je mogoče soditi po tem albumu, dobro leto za rock.
Še prvi single, "Ulysses".
