Milan'che je izrazil željo, da bi izvedel več o GTD-ju, eni najbolj priljubljenih tehnik za povečevanje osebne storilnosti. Osebno sem se s kratico prvič srečal pred približno dvema letoma in od takrat je prerasla v pravi spletni fenomen, s katerim se ukvarjajo številni blogi, wikiji in spletne strani.
Preden začnem še kratka izjava o odgovornosti, "disclaimer" po domače :). Osebno sistema ne priporočam. To ne pomeni, da ga odsvetujem, temveč da z njim nisem dovolj domač, da bi lahko v resnici igral neverjetnega strokovnjaka. Če vas zadeva zanima v podrobnosti si kupite knjigo. Druga stvar zadeva odziv bralcev. Obstaja določen odstotek ljudi, ki tovrstnim sistemom ne verjamejo in se jim zdijo "brez veze". Ponovno - za sistemom GTD ne stojim s srcem in dušo. Določene stvari iz njega sem pobral, da sem si sam nekoliko olajšal življenje, sem pa prepričan, da za osebno neorganiziranost ni "srebrne krogle", ki bi odpravila vse težave na en mah. Vsakemu svoje, torej.
Pa začnimo z malo ozadja. GTD (kratica za Getting Things Done) je sistem obvladovanja osebnih informacij. Čedalje več ljudi se namreč vsakodnevno srečuje z veliko poplavo informacij in stvarmi, ki jih morajo opraviti. Vzemimo primer - pri svojem delu vsakodnevno pripravljam kratke novice za stranke podjetja, v katerem delam. Vsaka novica lahko vključuje več korakov: najprej naročim novico pri sodelavcu, ki jo pripravi in mi jo pošlje. Nato novico pregledam in jo posredujem lektorici. Ko je novica lektorirana jo pošljem po elektronski pošti v pregled stranki, ki jo potrdi, mi pa jo objavimo na spletni strani. Precej komplicirano za eno samo novico, toda ti koraki so pač potrebni.
Težava je drugje. V vsakem trenutku se lahko zgodi, da jaz pozabim, da sodelavec pripravlja novico, jo pozabim pregledati, jo pozabim poslati stranki, pozabim, da je v lekturi ... Ne zgodi se pogosto, toda če imaš nad sabo tisoč drugih stvari, včasih kakšna stvar uide. Avtor knjige Getting Things Done, David Allen, meni, da je ravno ta preoblilica "stvari, ki jih moramo narediti" kriva, da se ne počutimo dobro. Stalno razmišljamo o stvareh, ki jih moramo narediti, saj ne želimo ničesar pozabiti. Po njegovem torej večino časa in energije porabimo ravno za "sekiranje" in razmišljanje o tem, kaj moramo narediti.
Tu vstopi GTD. V najbolj preprosti obliki je GTD seznam opravil, ki jih moramo opraviti. Toda seznam opravil naj ne bi bil dovolj. Šlo naj bi za celovit sistem, ki ga zasnujemo in vzdržujemo tako, da mu lahko zaupamo. Osnova sistema GTD je torej religiozno zbiranje stvari, ki jih moramo opraviti in njihovo organiziranje v različne kontekste in časovne roke. Mimogrede - GTD je zelo usmerjen na naloge. Koledar naj bi bil po tem sistemu namenjen samo sestankom in stvarem, ki so vezane na točno določen čas. Allen torej odsvetuje, da si za torek 24.12. v koledar vpišete "Pripravi seminarsko" ali kaj podobnega.
GTD torej pravi: ko dobite v roke nekaj, kar morate narediti si to vpišite v blok, Outlook, mobitel ali karkoli drugega. Če lahko zadevo naredite takoj, jo naredite takoj. Če jo lahko posredujete komu drugemu, jo posredujte. Če je ne morete narediti takoj, jo vnesite v seznam, ki ga morate narediti. Načeloma to velja za vse naloge - torej od službenih nalog, mailov prijateljem, pranje perila, ... Na ta način imaš stalen pregled nad stvarmi, ki jih moraš narediti v določenem trenutku.
To so torej osnove GTD-ja. Seveda gre le za površje, saj je sistem sestavljen iz različnih komponent, tako da tale kratek opis nikakor ne pomeni, da lahko na njegovi podlagi začnete uporabljati GTD.
Mimogrede - za začetek sem zasnoval dva članka, od katerih je tale prvi. Kmalu bom pripravil še drugi članek, kjer se bom posvetil še nekaterim drugim vidikom. Če bosta članka naletela na dober feedback, potem lahko nadaljujem - materiala je za vsaj pet zapisov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar