ponedeljek, december 15, 2008

O prebranih knjigah lažemo, da bi impresionirali

Sicer izredno netehnološki zapis, ampak povezan s knjigami, kar je tudi nekako temeljna vsebina na tem blogu. V glavnem, raziskovalci so v okviru akcije "National Year of Reading" ugotovili, da skoraj polovica moških in tretjina žensk laže, da bi impresionirali svoje prijatelje ali potencialne partnerje.

Moški so v raziskavi tudi zaupali, da so najbolj impresionirani nad ženskami, ki berejo novičarske spletne strani, Shakespeara ali besedila pesmi. Ženske, po drugi strani, so najbolj impresionirane nad moškimi, ki so prebrali Shakespeara ali biografijo Nelsona Mandele.

Še osebna izkušnja - sam sem se nekoč zlagal, da sem prebral Gravity's Rainbow Thomasa Pynchona. Sicer ne zaradi potencialnih partnerjev, ampak zaradi tega, ker izpadeš res kul, če si jo prebral. Žal pa je knjiga preglomazna, prekompleksna in čisto preveč zmedena, da bi se mi jo dalo prebrati v celoti. No, to sem priznal in sedaj lažje diham :).

Sem pa, čisto zares, prebral kar precej Shakespeara, kar je pač posledica študija anglistike, kjer mimo tega pač res ne moreš.

V glavnem, zanimivo bi bilo videti v komentarjih, koliko bralcev je lagalo, da so prebrali knjige, ki jih niso. In katere knjige?

ponedeljek, november 17, 2008

Instapaper - označite si stran za kasnejše branje

Včasih so najpreprostejše stvari najbolj učinkovite in Instapaper  je med njimi. Gre za zelo preprosto spletno storitev, ki je namenjena samo eni stvari - ko naletite na članek, ki je predolg, da bi ga prebrali, si ga preprosto shranite v Instapaper in si ga preberete kasneje. Račun ustvarite zelo preprosto, saj zadostuje samo uporabniško ime in si vam ni potrebno zapomniti niti gesla.

Shranjeni članki se vam shranijo na posebni strani, kjer jih lahko urejate, preskočite, berete v samo besedilni obliki ali pa se naročite na RSS.


Ima pa zadeva še eno dobro plat. Če ste ponosni lastnik iPhonea ali iPod Toucha (na primer, jaz), si lahko naložite aplikacijo in vsi članki, ki ste se jih označili se pretočijo na vašo napravico in jih lahko prebirate tudi brez povezave. Odlično, kadar morate koga čakati ali pa preprosto potrebujete nekaj za brat.

Če pa nimate časa, da bi sami iskali članke, lahko preprosto obiščete stran Give me something to read , kjer so zbrani članki, ki so jih uporabniki največkrat označili za kasnejše branje. Ker je Instapaper namenjen ravno shranjevanju daljših in bolj zahtevnih člankov, vam ta stran nudi resnično izobilje res kakovostnih člankov, med katerimi so kakšni dobri tudi za pol ure branja.

Seveda pa lahko za označevanje člankov, ki jih ne utegnete prebrati, uporabite tudi delicious. Preprosto shranjenemu zaznamku pripnete oznako "toread" ali "preberi" in načeloma zadeva služi istemu namenu. Seveda pa ni enake integracije z iPodom.

četrtek, november 13, 2008

Drugačen pogled na svet - če upoštevate statistiko

Kakšen bi bil videti svet, če pri velikosti držav ne bi uporabljali geografske velikosti ampak statistike za najrazličnejše dejavnike? Recimo, število ljudi, ki jih umre na cestah, število ogroženih plazilcev ali količina izvoženih igrač. To vprašanje so si zastavili na strani WorldMapper in pripravili celo serijo res zanimivih vizualizacij. Nekaj primerov, o katerih sem pisal, sledi. Najprej število ogroženih plazilcev:

 
Velikost držav glede na količino izvoženih igrač:

In za zaključek še število letalskih vzletov.


Ogledate si lahko tudi celoten seznam dostopnih zemljevidov.

Na spletni strani Show@World so se lotili podobnega projekta, ki prav tako prikazuje velikost držav glede na odstotek, ki ga predstavljajo globalno. V ta namen so pripravili tudi način, s katerim lahko interaktivni graf objavite na svoji spletni strani.



V glavnem, gre za dva zanimiva pristopa k prikazovanju statistik, ki odlično prikažeta določene podatke.

sreda, november 12, 2008

Antični Rim v 3D v Google Earth

Ok, tole je resno kul zadeva. Vsi smo se kdaj spraševali, kakšen je bil Rim videti pred 1688 leti, ko mu je vladal cesar Konstantin. Sedaj imamo končno odgovor. Google je v sodelovanju s projektom Rome Reborn Project v Google Earth prenesel celotno mesto v treh dimenzijah. V praksi to pomeni 6800 modelov zgradb, od najpomembnejših znamenitosti, med katerimi je seveda tudi Kolosej, do običajnih, ki se znajdejo v vašem Google Earthu in se lahko sprehodite po njem.Modeli so odlični in izkušnja je res nekaj posebnega.

Dodatek se skriva med prikazi Gallery, kjer morate izbrati možnost Ancient Rome. Nato se odpravite v Rim, kjer morate s klikom na posamezne stavbe izbrati možnosti, ki naj vam jih naloži. Majhno opozorilo - na voljo imate tri možnosti: teren, glavne stavbe in vse stavbe. Pri uporabi zadnje možnosti bodite previdni, ker je zadeva tako orjaška, da vam lahko računalnik kaj hitro poklekne.

Še kratek video, ki so ga pripravili pri Googlu.

Celotna zgodovina stripov Peanuts

Z razširitvijo spleta so stripi dobili nov zagon. Slovenci sicer praviloma nimamo posebej razvite kulture dnevnih stripov, kot je ta prisotna v ZDA, kjer časopisi vsak dan stripom  namenijo eno stran. No, s pojavom spleta, smo lahko na tak ali drugačen način začeli tudi mi spremljati dnevne stripe.

United Feature Syndicate je en izmed večjih ponudnikov stripov in je pred kratkim prenovil svoje storitve, med katerimi je najbolj omembe vredno dejstvo, da lahko prilagodite svoj vir RSS in vanj vključite stripe, ki bi jih radi spremljali. Najprej morate sicer ustvariti svoj račun, nato pa preprosto izberete stripe, ki jih želite spremljati in dobite posebej, samo za vas prilagojen vir RSS, ki vsebuje celotne stripe in ne samo povezav na njih.


Stripi po kakovosti segajo od ne preveč dobrih do nekaterih, ki so resnično kul. Posebej omembe vredno je tudi, da so objavili celotno zgodovino stripa Peanuts , kar vam nudi popoln vpogled v celoten razvoj enega najbolj priljubljenih stripov v zgodovini. Prvi strip, recimo, ni bil niti pod razno podoben tistim, ki jih običajno poznamo. Stripov je skupno nekaj čez 21.000. Wow.


Žal pa United Feature Syndicate nima mojega daleč najljubšega stripa - Calvin and Hobbes , ki je nekaj časa izhajal celo v sobotnem Delu pod naslovom Gašper in Hops. Zakaj točno so to ukinili, mi ne bo nikoli jasno. No, tu so nekoliko manj prijazni, saj lahko gledate le zadnjih 30 dni stripov, vir RSS pa vključuje le povezave in ne celih stripov.

In ko smo že pri stripih, izbor mojih trenutno najljubših spletnih stripov, ki niso vključeni v sindikate.

XKCD  - geeky in zabaven
Penny Arcade - geeky in brez dlake na jeziku ter obenem stari ata večine spletnih stripov
Sinfest  - preprosto smešen

torek, november 11, 2008

Prenosni Fallout

Domen se je na svojem blogu navdušil nad Falloutom 3 in mi dal krasno iztočnico, da najprej zmajem z glavo zaradi njegovega lahkotnega "Prvi in drugi del sta šla mirno mimo mene, malo zaradi nezanimanja nad samim žanrom" in nato predlagam preprost način za remediacijo tega stanja. Zakaj je ta potrebna? Fallout 1 in 2 sta klasiki iger na osebnih računalnikih, ki jih preprosto ne gre zamuditi. Črn humor, globoka zgodba in resnično fantastična igralnost namreč to franšizo v mojih očeh postavljajo na sam vrh ustvarjalnosti v žanru.

No, za vse, ki bi si želeli zaigrati ti dve klasiki, predlagam naslov USB Gaming, kjer nekdo zelo prijazno pretvarja klasične igre tako, da jih lahko namestite na ključek USB in igrate kjerkoli že ste. No - biti morate za računalnikom. Med igrami na spletni strani sta tudi Fallout 1 in 2 ter celo Fallout Tactics, ki sicer ne dosega prvih dveh, ampak je zabavna igra sama po sebi. Praviloma lahko vsako igro spravite na ključek USB velikosti 2 GB.

Stran ne gosti datotek, ampak jih morate potegniti z uporabo odjemalca za protokol Bittorrent. Seveda morate biti načeloma tudi lastniki originalnih diskov teh iger (kar dejansko tudi sem, če slučajno koga zanima).

So pa na strani še nekateri sladkorčki, med katerimi moram priporočiti vsaj Baldur's Gate 1 in 2. Klasično igranje fantazijskih vlog v svetu AD&D (Advanced Dungeons and Dragons za neposvečene) nikdar ni bilo boljše.

ponedeljek, september 15, 2008

Death Cab for Cutie - Soul Meets Body

Kot Modest Mouse so tudi Death Cab for Cutie ena tistih skupin, ki sem jih spoznal šele po dolgem času in takrat pričel obžalovati, da jih nisem odkril prej. Toda za razliko od na pol anarhičnih in grobih Modest Mouse so Death Cab for Cutie lirični, metodični in nežni. In čeprav večino svojega življenja nisem bil ravno navdušen nad skupinami, ki svoje energije ne izražajo z distorzijo, so bili Death Cab for Cutie odlično razodetje.

Njihov album Plans, s katere prihaja skladba Soul Meets Body je melodičen, melanholičen in izredno poslušljiv izdelek skupine z dolgo kilometrino. To se pozna predvsem v aranžmajih, ki bolj kot karkoli drugega poudarjajo preprostost in avtentičnost. Death Cab for Cutie so sicer na prvi pogled kar nekoliko preveč razneženi, toda ko prisluhnete glasbi in besedilom spoznate, da ne gre za lažna sporočila ljubezni ali osamljenosti, ki smo jih vajeni iz pop uspešnic.

Soul Meets Body sem izbral, ker se mi zdi najbolj poslušljiv uvod v album Plans. Poleg izredno asketskih aranžmajev je med hitrejšimi skladbami. melodika pa je na vrhuncu. Prisluhnite in uživajte.



Povezani zapisi:

Modest Mouse - The Stars are Projectors
The Thermals - Returning to the Fold
Blonde Redhead - 23
The National - Racing Like a Pro

četrtek, september 11, 2008

Tematike predvolilne debate v Sloveniji

Vsak dan huje je. Nisem ravno političen človek, ampak letošnja predvolilna kampanja je obup. Navdihnjeno na blogu GraphJam:


Za to pa krivim tako politike, ki raje lajajo, kot da bi povedali kaj pomembnega, kot medije, ki jim zaradi ratingov bolj ustreza, da se politiki kregajo, kot da bi povedali kaj pomembnega. Kar naj jih bo sram.

sreda, september 10, 2008

LHC so danes zagnali

Pospeševalnik LHC mi je strašansko kul. Zato dogajanja okoli njega spremljam relativno redno in danes so tudi uradno vanj spustili prve protone. Mediji so zgodbo kar dobro pokrili, tako da se bom sam osredotočil na nekaj drugih vidikov in zanimivosti.

Za začetek si oglejte Large Hadron Collider v Google Earthu. To storite s klikom na to povezavo.

Nato si oglejte, kakšna je videti zaslonska slika v nadzorni sobi, kjer s pospeševalnikom upravljajo:

 
Naslednji korak je, da lahko potočite solzo za šestnajstletnim indijskim dekletom, ki so jo poročila medijev tako prestrašila, da je naredila samomor. In ja, tudi slovenski mediji se niso ravno držali nazaj (preko Kita, ki ga LHC draži podobno kot mene). 
Za konec pa se lahko še preizkusite v upravljanju pospeševalnika. Zadeva je sicer namenjena šolarjem, ki naj bi se tako pripravili na svojo prihodnost, toda mislim, da škodilo ne bo nikomur.

Skoraj bi pozabil. Danes me je presenetil bistveno povečan obisk na blogu. As we speak, ga je danes obiskalo 750 ljudi. Razlog? Zelo preprost ...


Moj blog je četrti od rezultatov, ki se pokažejo, če je kdorkoli kliknil na sličico. In prvi slovenski. Pred mano so le Wikipedia in dve uradni strani pospeševalnika. Svašta.

Sedaj pa spet malo čakat, preden začnejo v LHC-ju početi sploh kaj zanimivega. Menda so imeli zastavljeni 21. oktober za prve trke, vendar gre vse skupaj tako dobro, da bodo konec sveta verjetno malo prestavili :). 

Large Hadron collider imate lahko tudi doma
It's the Final Countdown

četrtek, september 04, 2008

Picasa 3 prinaša nove trike

V torek je bil Google kar močno zaposlen. Google Chrome je bil seveda tisto, kar smo vsi navdušenci nad spletom in tehnologijo, najtežje pričakovali. Toda Google je istočasno predstavil tudi osvežitev svojega programa za urejanje fotografij - Picaso. Če slučajno nisto čisto na tekočem - Picasa je namizni program za urejanje in upravljanje fotografij na vašem računalniku. Drugi del rešitve predstavlja spletno mesto Picasa Web Albums, na katerem lahko objavite svoje fotografije in jih pokažete svojim bližnjim ali pa celemu svetu.

Nova preizkusna različica prinaša nekaj novosti, ki naredijo eno najbolj prijaznih tovrstnih aplikacij še bolj prijazno. Osnovni vmesnik ni doživel večjih sprememb razen manjše grafične osvežitve nekaterih ikon in možnosti. Osebno mislim, da je to načeloma dobro, saj je je intuitiven in bi velike spremembe samo zmedle uporabnike.


Ste pa ob namestitvi deležni nečesa novega - pregledovalnika Picasa Photo Viewer. Ko torej odprete datoteko, vas pričaka naslednji zaslon:


V osnovi gre za precej podobno možnost, kot je celostransko pregledovanje fotografij. Na voljo imate vsa klasična dejanja, kot so približevanje in oddaljevanje pogleda, predvajanje zaporedja slik, dodajanje zvezdic,  obračanje slike ter urejanje v Picasi.

Nove funkcionalnosti

No, nazaj k Picassi. Med tvarmi, ki jih človek takoj opazi je nabor gumbov, s katerimi lahko uporabljate nove možnosti. Prvi od gumbov omogoča ustvarjanje kolažev, video posnetkov iz fotografij ali darilne CD-je.

Ustvarjanje kolažev in video posnetkov je izredno preprosto, saj le izberete posnetke, ki jih želite vključiti in jih nato oblikujete po želji. Pri kolažih imate na voljo več različnih postavitev. Nekaj primerov:


Torej, kot lahko vidite, so na voljo različne vrste kolažev - nametane fotografije, urejene z veliko v sredini in več fotografij različnih velikosti. Na voljo imate različne možnosti formata slike, ki je lahko veliko, od velikosti vašega zaslona računalnika, velikost zaslona televizijskega sprejemnika visoke ločljivosti ali pa ovitek CD-ja.

Pri ustvarjanju video posnetkov lahko med posamezne fotografije vstavite besedilo, dodate glasbo in nato vse skupaj pošljete na YouTube.

Olajšana sinhronizacija s spletom

V novi različici je olajšano tudi sinhroniziranje s spletnim mestom Picasa Web Albums. Tako se vse morebitne spremembe avtomatično odražajo tudi v javni fotografiji, ki ste jo objavili na spletu. To vam izredno olajša upravljanje slik, saj ni več potrebno ročno sinhronizirati vseh fotografij.

Picasa 3 je dodala še eno serijo ikon, ki omogoča preprosto filtriranje vseh fotografij naenkrat. Tako lahko  z enim klikom izberete vse slike, označene z zvezdicami, slike, ki so naložene v spletni album, vse video posnetke ter - zanimivo - vse slike z obrazi. Gre za zelo zanimivo funkcijo, ki prikaže vse slike, na katerih se nahajajo človeški obrazi. Picasa namreč vsebuje tehnologijo za prepoznavanje obrazov, ki deluje relativno dobro, čeprav se seveda občasno zmoti in naredi kakšno napako. Vseeno izredno privlačna možnost.

Še nekaj drugih dobrot, ki jih lahko najdete v Picasi:

  • Možnost dodajanja vodnih žigov slikam, ki jih naložite v spletni album
  • Nadzor nad možnostmi spletnih albumov neposredno iz Picase
  • Olajšano geografsko označevanje slik - torej dodajanje informacij slikam, ki povedo, kje so bile slike narejene
  • Samodejno odpravljanje rdečih oči
  • Osnovne možnosti retuširanja
  • Zaslonski posnetki se shranjujejo neposredno v Picaso, kar pomeni, da vam jih ni potrebno vmes lepiti v kakšno od orodij za urejanje slik 
Še dodatne informacije


Drugi zapisi na to temo:


sreda, september 03, 2008

Glasu v filmskih napovedih ni več

Umrl je Don Lafontaine - glas v velikem številu filmskih napovednikov. Saj ga poznate, globoki glas, ki naredi še tako beden film nekaj, kar si definitivno morate ogledati. V glavnem, človek je svoj glas posodil neverjetnim 5.000 filmom in 350.000 (!!) reklamam, televizijskim oddajam, napovednikom iger in drugim. dejansko je bil v toliko zadevah, da njegov glas velja za kliše.

Še kratek video o njem, ki se začne z njegovim glasom.

torek, september 02, 2008

Google Chrome že v mojih rokah

Včeraj je iz Googla prišla dejanska bomba - Google razvija svoj brskalnik z imenom Google Chrome. Osebno tega res nisem pričakoval, saj sem bil vedno nekako prepričan, da Google nima posebnega namena ukvarjati se s stvarmi, kot so programska oprema, podpora in podobno. No, kljub temu so se odločili, da predstavijo svoj brskalnik. No, živi in uči se.

Seveda sem napeto čakal, kaj bo. Še pred uradno predstavitvijo se je vedelo kar nekaj podrobnosti. Zadeva bo imela enako drobovje prikazovanja HTML kot Applov Safari in Konqueror. Zadeva bo vsako stran posebej razumela kot aplikacijo. Chrome bo popolnoma prilagojen spletu 2.0. Razumljivo, da sem bil precej navdušen, ko sem dobil priložnost, da ga prenesem.

Namestitev je izredno preprosta. Preprosto kliknete na povezavo na osnovni spletni strani in potrdite namestitev, ki je popolnoma neboleča. Pravzaprav še več. Mislim, da gre za prvo aplikacijo, ki mi v Visti ni zahtevala potrditve sistemskih sprememb (User Account Control).

Ko ga namestite, ga zaženete in že ste v brskalniku, ki ga navdušeno pričakuje celotna tehnološka srenja. Uporabniški vmesnik je asketski. Zavihki se nahajajo na vrhu okna in ne na vrhu strani, kot smo tega vajeni. Od ostalih funkcij imate na voljo le še gumba za nazaj in naprej, gumb za osvežitev strani ter gumb za dodajanje priljubljenih. Zelo asketsko. Zaslonska slika:


Prvi preizkusi mi dajejo predvsem vtis hitrosti. Gmail deluje kot strela, saj se elektronska pošta odpira dobesedno v trenutku. Prav tako nisem dobil občutka, da bi bila zadeva kaj počasnejša pri Hotmailu ali pa Yahoo! Mailu.

Druga zanimivost je samo eno polje za vnos podatkov. Sem lahko vnašate tako iskalna gesla kot seveda naslove spletnih strani. V tem je stvar podobna Firefoxovi vrstici. Vključen je tudi Google Suggest, ki vam predlaga možna iskalna gesla.

Zanimiva lastnost je tudi to, da si brskalnik zapomni določene strani, ki ste jih obiskali in vam kasneje omogoča preprosto iskanje po njih. Recimo - obiskali ste YouTube ali Amazon. Nalsednjič, ko vtipkate "You", vas brskalnik pozove, da lahko pritisnete Tab in nato neposredno vpišete iskano geslo, recimo "Interpol". Tako vam ni potrebno klikati na polju za iskanje in izbirati iskalnika, ki ga morate nato spremeniti nazaj. 
Uporabniška izkušnja na splošno je dobra. Zavihke lahko vlečete sem ter tja, jih potegnete ven iz okna in nazaj vanj. Vse skupaj se dogaja gladko in brez težav. 
Še ena posebnost. Ko obiščete strani, ki podpirajo Google Gears - torej dostop brez povezave - lahko kliknete na gumb in ustvarite bližnjico do povezave. Tako si lahko ustvarite povezavo do Gmaila ali drugih aplikacij in do njih dostopate kot do drugih aplikacij na računalniku. Preizkusil sem Google Reader, Gmail in Yahoo Mail ter moram povedati, da mi je zamisel spletnih aplikacij v ločenih oknih in aplikacijah zelo simpatična ter deluje odlično. Ne nazadnje lahko Google Chrome uporabljate tudi samo v ta namen. 
Ko odprete nov zavihek se v njem prikažejo pogosto in pred kratkim obiskane strani, pred kratkim zaprti zavihki, priljubljene povezave in iskanja na straneh, ki ste jih obiskali. Gre za simpatičen dodatek uporabniški izkušnji, ki omogoča hiter dostop do številnih možnosti. 


To so zaenkrat prvi vtisi prve ure, ki so večinoma pozitivni. Zdaj pa še manj prijazno. Google Chrome - zares brskalnik ne prinaša nič novega. Nekaj novosti je zanimivih, recimo prenovljen uporabniški vmesnik in bližnjice do aplikacij, vendar uporabniki Firefoxa in ne nazadnje tudi najnovejše različice IE ne bomo kot lemingi zapustili svojih brskalnikov. Vendar upoštevajmo, da gre za preizkusno različico in obenem Google vsaj po mojem mnenju v tej vojni ne namerava brezpogojno zmagati, temveč ustvariti bogato okolje za svoje spletne aplikacije. To pa Google Chrome vsekakor lahko zagotovi. Bomo spremljali in videli, kaj se bo zgodilo. 

petek, avgust 29, 2008

Želim si, da bi bil tam

Danes sledi majhno odstopanje v rubriki "Kaj mi je všeč". Če sem se v zadnjih nekaj zapisih osredotočil na glasbo, bi sedaj poudaril še drugo mojo strast - knjige. Naj najprej začnem s kratkim opisom, kje danes stojim na tej fronti. Večino življenja sem bil namreč oboževalec leposlovja, torej predvsem romanov, kratkih zgodb in podobnega, s posebnim poudarkom na raznih ruskih in francoskih realistih ter sodobnem ameriškem romanu. Vmes sem imel še obdobje viktorijanskih romanov (Pride and Prejudice rules - press) ter seveda znanstvena fantastika in fantasy.

Nato sem bolj po nesreči odkril čudoviti svet neleposlovnih knjig. Odprl mi ga je A Bright Shining Lie avtorja Neila Sheehana, gre pa za čudovito pripoved o vojni v Vietnamu skozi življenjsko zgodbo enega od častnikov, ki je v vojni sodeloval. Stalni prehodi med osebno zgodbo in razvijanjem širših globalnih dogodkov, ki so usmerjali celotno vojno, ustvarijo zgodbo, ki je dovolj napeta, da knjige dobesedno ne moreš izpustiti iz rok.

No, knjiga me je na silovit način vpeljala v svet neleposlovja in moram priznati, da je eden izmed največjih zločinov slovenskega izobraževalnega sistema, da ne privzgajajo tudi navad branja knjig, ki niso leposlovje. Ampak pustimo to zdaj. Raje bi izpostavil knjigo, ki sem jo prebral te dni in se mi zdi vredna priporočila: I Wish I'd Been There.

Gre za zbirko 20 kratkih esejev, ki so jih pripravili priznani zgodovinarji, vsak od njih pa je izbral določen trenutek v zgodovini, pri katerem bi si želeli prisostvovati. Tako svoje potovanje začnemo ob smrtni postelji Aleksandra Velikega, jo nadaljujemo preko papeških sporov in srednjeveških Firenc, spremljamo boj francoske in angleške mornarice ob obali Egipta in jo zaključimo s podpisom nemške vdaje generalu Montgomeryju.

Vsak esej je čudovita zaključena celota, ki nam le na nekaj straneh ponudi vpogled v stanje sveta v tistem trenutku in kakšne so bile posledice teh zgodovinskih dogodkov. Tako lahko iz knjige začutimo dinamiko sveta, ki ga je spremenil veliki vojskovodja iz Makedonije, spremljamo naravnost otroške papeške spletke in izvemo, zakaj so kmetje gojili krompir, namesto žita. Odgovor na to vprašanje je prav zabaven - ker raste v zemlji so ga lahko preprosto skrili pred vojaki, ki so zahtevali hrano.

Gre za lahkoten uvod v številna zgodovinska obdobja, najlepše pri vsem pa je, da vsak esej spremlja še kratka bibliografija, ki vam omogoča, da si o obdobju, ki vas je najbolj navdušilo, preberete več. Priporočam.

Nekaj dodatnih nasvetov za Delicious

Kakorkoli obrnem, mi je osebno storitev shranjevanja spletnih zaznamkov Delicious - kljub poplavi alternativ - še vedno najboljše orodje za ta namen. Vmesnik je preprost, integracija s Firefoxom je odlična in dejansko ima veliko število uporabnikov.

Danes bi zato spregovoril o nekaterih zanimivih možnostih, ki jih morda ne poznate vsi, naredijo pa lahko izkušnjo bolj prijetno in uporabno. Gre za povezovanje z drugimi uporabniki storitve, saj si lahko v Delicious oblikujete svoje omrežje prijateljev ali preprosto posameznikov, ki vas navdušujejo s svojimi zaznamki.

Prva stvar, ki jo potrebujete je seveda uporabniški račun. Nato si ob prijavi oglejte meni na svoji domači strani. Kar vidite, je naslednje:

 
Kliknite na možnost People in odpre se vam naslednja možnost:
 
Na voljo imate dve možnosti "My Network" in "Go to a User". Prva možnost vas odpelje na stran, na kateri lahko spremljate zaznamke ljudi, ki jim sledite, s klikom na drugo možnost pa lahko poiščete uporabnika glede na njegovo uporabniško ime. Mimogrede, na Delicious sem prisoten z uporabniškim imenom "imitation78"

Za spremljanje dejavnosti v svojem omrežju vam toplo priporočam, da si namestite razširitev Delicious za Firefox 3, ki je resnično kakovostna in vam v spodnjo statusno vrstico vrže naslednje ikone:

 
Kadar imate v svojem omrežju nove zaznamke, se srednja ikona obarva modro. Preprosto kliknete nanjo in si ogledate nove zaznamke ljudi, ki jih spremlajte. 
Toda to še ni vse. Ko ljudi dodate v svoje omrežje, jim lahko zaznamke tudi pošiljate. Zadeva je izredno preprosta - v oknu, v katerem označujete določeno povezavo, preprosto vpišete ukaz for: [ime uporabnika]. Če bi torej želeli povezavo posredovati meni, preprosto vpišete  
for: imitation78.
 
 Še en namig. V tem oknu lahko določeno povezavo označite kot zasebno, kar pomeni, da je ne vidi nihče, razen vas. To naredite tako, da odkljukate možnost Do not share. 
Ko  vam nekdo posreduje zaznamek, ga dobite v svoj nabiralnik, kar se prav tako odraža na vaši osebni strani desno zgoraj ali pa v razširitvi za Firefox, kjer se kuverta na desni obarva modro. 
Na strani z osebnim omrežjem lahko pregledujete člane svojega omrežja, torej osebe, ki jim sledite in sledijo vam. Pregled je videti tako: 
 
Za konec pa še nekaj slastnih sladkorčkov. Ljudem namreč lahko na svojem blogu ali spletni strani omogočite, da vam preprosto sledijo. V Delicious kliknite Settings desno zgoraj in na strani z nastavitvami izberite možnost "Network Bages" ali pa "Link Rolls". Omrežna značka preprosto doda vaše podatke o omrežju in pove koliko zaznamkov imate ter omogoči uporabnikom, da se na hitro vključijo v vaše omrežje. 



Druga možnost je nekoliko obšrinejša. Z možnostjo Link Roll lahko pokažete zadnjih nekaj zaznamkov in prav tako omogočite ljudem, da se na hitro prijavijo v vaše omrežje.



To je zaenkrat vse. Še vedno imate čas, da izpolnite anketo o uporabi Delicious, ki sem jo objavil pred kratkim.

sreda, avgust 27, 2008

Large Hadron Collider imate lahko tudi doma

Pred kratkim sem pisal, da bodo v Cernu zagnali Large Hadron Collider, pospeševalnik, s katerim naj bi razvozlali marsikatero uganko sodobne znanosti. No, zagnali so ga že in tudi iz sinhotrona (Super Proton Synchotron) vbrizgali skupino protonov. Pri tej zadevi gre za manjši pospeševalec, ki je povezan s pravim, torej LHC-jem. No, pravi poskus se začne 10. septembra, ko bo začel krožiti prvi žarek. Pravo trkanje pa se seveda začne šele kasneje. No, ta dogodek boste lahko spremljali tudi v živo.

Sedaj pa k naslovu, ki nikakor ni zavajajoč. Na spletu je namreč cela zbirka dokumentacije, ki načeloma vsebuje vse nformacije, ki jih potrebujete za izdelavo lastnega. Sedaj potrebujete še 27 km zemlje, na kateri boste gradili, 1600 superprevodnih magnetov in pa seveda 96 ton tekočega vodika.

Pa še nekaj slik, če slučajno shematike v dokumentaciji niso čisto jasne:

 



 
Vse slike z boston.com
Mimogrede, nisem prepričan, ali je v dokumentaciji to popravljeno, ampak pri tlačnem preizkušanju štiripolnega magneta za fokusiranje delcev se vam lahko zgodi, da bo nekaj počilo. Ne ponavljajte napak graditeljev originala in ne recite, da vas nisem opzoril :). 
Povezani zapisi: 

Zanimiv spletni kalkulator

eCalculator nosi ime "Najboljši spletni kalkulator", kar je morda res, morda ne, je pa vsekakor vreden ogleda. Obiskovalci strani imamo na voljo dve različici - osnovno in znanstveno. Osnovna je ravno to, kar si predstavljamo pod osnovnim kalkulatorjem, torej osnovne funkcije, kvadrat, kvadratni koren in odstotki. Na voljo je tudi kot prenos za operacijski sistem Windows, kar se mi sicer ne zdi smiselno, glede na to, da ima Windows že od pamtiveka vgrajen kalkulator.



Je pa zato znanstvena različica nekoliko drugačna zver. Nudi namreč bistveno več funkcij, med katerimi, glede na svoje pomanjkljivo poznavanje matematike, številnih niti ne prepoznam. Kljub temu pa bi izpostavil odličen dodatek za spreminjanje merskih enot, ki lahko pride izredno prav. Sicer je res, da tudi takih storitev na spletu ravno ne manjka, še posebej glede na to, da jih lahko izvajate neposredno v Googlu, ampak vseeno se mi zdi, da si eCalculator zasluži omembo.

Znanstvena različica:

petek, avgust 22, 2008

Kateri del telesa najbolj pogosto omenjajo v hip hopu?

OK. Verjetno odgovor ne bo nikakršno presenečenje. Odgovor je namreč "ass", ali po domače "rit". In kje sem to izvedel? Na odlični vizualizacijski strani Fleshmap, kjer so analizirali besedila skladb iz različnih žanrov in ugotovili, kateri del telesa se najbolj pogosto omenja. Druge zvrsti so seveda enako predvidljive - povsod, razen v gospelih in bluesu, kjer imajo izredno radi roke, največ govorijo o očeh. Oči so nenazadnje ogledalo duše, kot je povedala moja profesorica na faksu.

 
Toda pri Fleshmapu se niso ustavili tu. Naredili so tudi prmerjavo med tem, kje moški in ženske želimo, da se nas dotikajo in kje, se radi dotikamo nasprotnega spola. Vse skupaj so prikazali z zemljevidom vročine. V bistvu je oboje precej blizu :).


Toda tudi to še ni bilo dovolj. Raziskali so namreč tudi, kakšna je velikost posameznih delov telesa glede na to, kako močno se jih želimo dotikati. Kako izgleda ženska, če njene dele povečamo skladno s tem, kje se jih želijo dotikati moški pa si lahko ogledate na sliki.


Seveda je celotna zadeva na voljo tudi za moške.Gre za krasno vizualizacijo, celotna stran pa vam je na voljo na tem linku.

Povezane vsebine:

Britanija od zgoraj in še kaj
Naredite graf iz svojega računa Last.fm
Zabavna vizualizacija besedil

Flickr končno omogočil slideshow na osebnih straneh

Flickr je sicer vrhunska storitev, ki je med najstarejšimi in najbolj priljubljenimi storitvami spleta 2.0. Toda kljub resnično velikemu številu možnosti, ki jih njihova storitev nudi, niso nikoli omogočili, da bi svoje fotografije prikazali v obliki diapozitivov (slideshowa) na svoji osebni strani ali blogu. Sedaj so se končno prebudili in nam ponudili tudi to možnost.

Uporaba je preprosta. Odpravite se na svojo stran in odprite določeno zbirko slik. Nato kliknite možnost "Slideshow", kar bo odprlo diaprojekcijo. Tu na desni zgoraj poiščite možnost "Share", ki vam izpljune kodo, s katero lahko projekcijo vržete na svojo stran.

Še zadeva v praksi:

Izbrane najboljše razširitve za Firefox

Mozilla Labs je najavil zmagovalce tekmovanja za najboljše razširitve za Firefox 3. Med njimi je kar nekaj takih, ki mi niso ravno najbolje poznani, kot je na primer Pencil za ustvarjanje diagramov in grafičnih vmesnikov, ali pa Tagmarks za grafično označevanje zaznamkov. Če ima kdo slučajno kakšne izkušnje z njimi, lahko pusti komentar.

Osebno se mi zdita najbolj zanmiva zmagovalec v kategoriji najboljših osveženih zaznamkov Read It Later, s katerim si določeno stran shranite za kasnejše branje. Razširitev shrani stran in omogoča branje brez povezave, sinhronizacijo med različnimi računalniki in viri RSS.

Kot oboževalcu storitve last.fm, mi je všeč tudi Fire.fm, ki predvajalnik last.fm pripelje v vaš brskalnik. Zadeva je sicer nekoliko manj koristna, če že uporabljate namizno različico predvajalnika last.fm. Če pa njihove radijske postaje in drugo poslušate preko spletne strani pa je dodatek izredno koristen, saj vam ni potrebno imeti stalno odprte strani.

četrtek, avgust 21, 2008

Iskanje po straneh, shranjenih z Delicious

Delicious morda ni več najbolj seksi storitev spleta 2.0, čeprav meni osebno še vedno ostaja ena najbolj koristnih. Pred kratkim je spletna stran doživela nujno potrebno prenovo in nekaj drugih izboljšav, kljub temu pa še vedno ne nudijo drugega iskanja kot po imenih in opisih zaznamkov. Kar ni dobro, oziroma je celo precej nekoristno.

To težavo pa rešuje storitev del.izzy, ki ji posredujete svoje uporabniško ime in geslo za delicious, na podlagi česar v osnovi ustvari prilagojen Google Search. Z njim lahko iščete po vsebini strani, ki ste jih shranili z delicious. Sicer lahko to človek naredi tudi sam, vendar je bistveno bolj udobno, če ti pri tem nekdo pomaga.

Storitev ima preprost in nemoteč uporabniški vmesnik in je popolnoma logična za uporabo. Mimogrede, še kratka anketa, ko smo že pri delicious - koliko vas še uporablja slastne zaznamke, oziroma uporabljate kaj drugega?

sreda, avgust 20, 2008

Če kdo pozna Boruta Pahorja ...

Disclaimer: ne komentiram politike ali strank. Samo nekaj - če kdo slučajno pozna Boruta Pahorja, naj mu pove, da je lepše, če pri govoru o bruto domačem proizvodu uporablja kratico BDP namesto GDP. Blah. Kar strese me, ko uporablja angleško kratico. Pa še upam si trditi, da verjetno več ljudi ve, kaj pomeni BDP.

Modest Mouse - The Stars are Projectors

Modest Mouse so ena izmed skupin, ki so mi preprosto ušle in se na radarju pojavile šele z zelo poznim albumom. Sicer sem veliko slišal in bral o tem, kako dober je album "Good News for People who Like Bad News". Sicer sem ga poslušal, vendar me nekako ni navdušil. Nato je lani prispel "We Were Dead Before the Ship Even Sank" in me preprosto prevzel. Seveda sem v luči tega odkritja preposlušal tudi ostale zadeve in odkril verjetno še bolj briljantni album "The Moon and Antarctica".

Za danes sem tako izbral skladbo "The Stars are Projectors" s tega albuma. Gre za 8 minut in 46 sekund dolgo epsko skladbo, ki združuje tako mirne akustične dele, ki te hipnotizirajo do glasnih in pretresljivih kosov, ki te prikujejo pred zvočnike. Violine, ki spremljajo del skladbe in nežni vokali naredijo komad dobesedno sublimen. In ker je dolg skoraj 9 minut, ga lahko poslušate tisočkrat in še vedno odkrijete kaj novega.



Povezani zapisi:

The Thermals - Returning to the Fold
Blonde Redhead - 23
The National - Racing Like a Pro
The Hold Steady - Creative Summer

Nisem lep

No, tole sem danes dobil v svoj nabiralnik. Za povečavo kliknite na sliko.

 
Gambit mi v svojem Tedniku nove ekonomije že v zadevi sporočila lepo in brez okolišanj pove, da nisem lep. No, hvala. Vi tudi ne. Če mi je pa mama vedno rekla ...

torek, avgust 12, 2008

Velike čudovite fotografije

Dejstvo je, da sodobni splet spodbuja kratko pozornost. Vzorec je preprost - nekaj iščeš na spletu ali pa preko kakšnega Digga, Twitterja, Reddita ali druge strani na hitro odletiš na novo stran. Stran si ogledaš, dobiš tisto, kar si iskal in je nato ne obiščeš nikoli več. Dejstvo je, da osebno začnem spremljati manj kot odstotek strani, na katere naletim pri dnevnem brskanju.

No, vsake toliko časa se zgodi, da določena stran v agregatorjih in drugje na površje priplava dovolj pogosto, da jo zaznaš in začneš spremljati. No, nekaj takega se mi je zgodilo z rubriko "The Big Picture" na spletni strani Boston.com. Gre za zelo preprost koncept - vzameš določen pomemben dogodek in nato pokažeš velike in čudovite fotografije, povezane s tem dogodkom. Izbor je fantastičen in definitivno priporočam ogled. Toda, naj slike spregovorijo same zase:

Vojna v Osetiji 


Otvoritev olimpijskih iger v Pekingu

 
Sončni mrk
 

Pogledi na Jupiter

 
Pogreb člana kraljeve družine na Baliju
 

Izbruhi vulkanov

 
Povezane objave
 

ponedeljek, avgust 11, 2008

Kdo zares potrebuje korporativne bloge?

O tej tematiki želim pisati že dlje časa, konkretno pa me je k pisanju pripravil zapis Davida Rozmana o razlikah med korporativnimi blogi, odnosi z javnostmi in spletnimi novicami. Načeloma s samim zapisom ni specifično nič narobe, bi pa kot nekdo, ki dela na področju odnosov z javnostmi pristavil še svoj lonček.

Pri samem članku me moti predvsem to, da je korporativni blog predstavljen kot najboljša izmed naštetih možnosti. Odkrito povedno, nikdar nisem bil mnenja, da je blog za poslovno rabo najboljša - če sploh dobra - izbira. Kljub temu, da blogam že kar nekaj časa, bi rekel, da so blogi - sploh med blogerji - na nek način precej precenjena zadeva. S tem ne pravim, da so blogi sami po sebi slabi, le da sta njihov vpliv in vloga nekoliko precenjena.

Počasni in hitri

Težava, po mojem skromnem mnenju, leži v tem, da se pogosto domneva, da bodo določene težave rešene z blogom, čeprav nihče ne namerava poskusiti ustaljenih in popolnoma učinkovitih sredstev. Recimo, David navaja, da so spletne novice in sporočila za javnost rezultat počasnih in nadzorovanih procesov. To ni nujno res - s potrebnimi prilagoditvami procesa se da ta proces bistveno skrajšati. Po mojih izkušnjah je mogoče novico ali sporočilo za javnost pripraviti v izredno kratkem času - novico v manj kot uri, sporočilo za javnost tudi v treh urah. Če so vsi udeleženci v procesu seznanjeni s tem, kakšna so pričakovanja je mogoče tudi klasična orodja obrniti hitro. Počasnost pač ni inherentna lastnost sporočila za javnost ali sploh spletne novice.

Enako velja za pisce. Res je, da so pripravljalci novic ali sporočil za javnost ponavadi strokovnjaki za odnose z javnostmi ali skrbnik spletnega mesta. Toda tudi to ni nujno slabost. Kot prvo - strokovnjak za odnose z javnost je usposobljen, da določeno informacijo predstavi skladno z osnovnimi sporočili podjetja, vendar to ne izključuje njegove strokovnosti in usposobljenosti. Kar pa se tiče tega, da spletne novice pripravlja skrbnik spletnega mesta, gre za napako v organizaciji. Novice naj pripravljajo ljudje, ki so usposobljeni za pripravo vsebin in tehnično osebje to običajno ni. In ponovno - ne gre za to, da bi bili tehnični strokovnjaki v čemerkoli inheretno neprimerni za pripravo vsebin, toda podjetje, ki ima najeto agencijo ali strokovnjaka za vsebine, dela veliko napako, če tega ne prepušča tem ljudem.

Podjetje lahko tako velik del svojih komunikacijskih izzivov reši s smiselno uporabo že obstoječih orodij. Enako velja tudi za dvosmerno komunikacijo, ki jo David navaja kot prednost blogov. Odnosi z mediji niso namenjeni neposrednemu spodbujanju dvosmerne komunikacije. Lahko pa se podjetje obrne k direktni pošti svojim strankam ali anketam. Ne le, da vzpostavi dvosmerno komunikacijo, ta je lahko še celo nekoliko bolj osredotočena kot blog.

Učinkovitost

Sedaj pa še nekaj besed o učinkovitosti. Če govorimo o promociji podjetja ali izdelka ti lahko objava v panožni publikaciji prinese kjerkoli med nekaj sto do več tisoč bralcev. Seveda ni zagotovljeno, da bodo prebrali novico ali članek, ki je posledica sporočila za javnost, toda z objavo podjetje naslavlja ciljno javnost, ki ga zanima in s katero želi komunicirati.

Po drugi strani sicer bloge po zadnjih podatkih bere 75 odstotkov obiskovalcev spleta, vendar obenem večino blogov obišče manj kot 100 ljudi na mesec. Z mojega stališča je prizadevanja bolj smiselno usmeriti v klasično komunikacijo, še posebej če govorimo o omejenih virih, s čimer se večina podjetij definitivno srečuje.

Spet po drugi strani, če govorimo o komunikaciji s strankami, potem je vprašanje, če ni bolj smiselno ustvariti dobrega seznama za pošiljanje elektronske pošte in novosti ali druge informacije komunicirati na tak način. Seveda to odpade, če govorimo o podjetjih z velikim številom strank, vendar bi za vse, ki imajo manj kot 2.000 strank priporočil elektronsko pošto.

Pri vsem tem ne želim zmanjševati pomena blogov kot enega od komunikacijskih kanalov podjetja. Toda blog ne more in ne sme biti edino orodje komunikacije, saj jih preprosto ne more nadomestiti. Prav tako obstaja nekaj zanimivih poizkusov v smeri bloganja - osebno se mi je v zadnjem času dopadel Vichyjev eksperiment, ki morda ne utira ravno nekih revolucionarnih poti, temveč zelo uspešno gradi na osnovah. Moje čestitke ekipi za njim.

Toda Vichy ima očitno sredstva in vire, da vodi klasično komunikacijo preko oglaševanja in drugih kanalov in blog nima pretenzij, da bi jih zamenjal. S tem nočem polagati besed Davidu v usta, saj tudi on načeloma ne rangira boljše primernosti blogov v primerjavi z drugimi orodji. Toda ton njegovega zapisa se mi je zdel, kot da morda prikazuje bloge v svetlejši luči kot si to dejansko zaslužijo.

Sicer pa - pravi korporativni blogi, kot so tisti iz Googla, Microsofta in drugih, so načeloma več kot očitno delo oddelka za odnose z javnostmi. Ne vsi - tisti osebni niso, vendar tudi tisto niso korporativni blogi. In še nekaj - Apple, punčica blogerskega očesa, nima bloga in se jim precej sladko žvižga za sodelovanje v skupnosti. Če bi sodil po njihovem primeru bi lahko rekel, da je enosmerna komunikacija še vedno car :). 

Kakorkoli že. Osebno tudi za korporativne bloge menim, da imajo svoje mesto v komunikaciji, vendar so povezani s številnimi težavami in slabostmi, za katere sem prepričan, da jih je potrebno upoštevati. Če slučajno koga zanima ta del, naj sporoči v komentarjih ali pa na mail. 

Dnevniki Georga Orwella

Če je blog spletni dnevnik, kako bi bil videti, če bi ga pisal nekdo znan in izredno pismen ter po možnosti iz zgodovine? Hmmm, recimo, George Orwell? No, sedaj lahko najdete odgovor na njegovi spletni strani, kjer se dan za dnem objavljajo njegovi dnevniki v obliki bloga. Blog je začel delovati 9. avgusta in na njem se nahajata dva zapisa. In kaj lahko izvemo o njem in njegovih pogledih na svet?

Prvi dan je ujel kačo, njegovemu psu pa je ime Marx. Orwell je kačo zagrabil (očitno je bil prehodnik lovca krokodilov) in jo pokazal psu, ki je zbežal. Izvemo tudi, da je bilo 10. avgusta v Angliji deževno, ponoči pa je sijala rumena luna.

Toda ne mislite, da je zadeva zastavljena amatersko. Vsak zapis spremljajo opombe in celo povezave na Google Maps, da lahko vidimo, kje se je George Orwell nahajal na tisti dan. V glavnem, zadeva je na prvi pogled zastavljena odlično.

Projekt naj bi trajal tri leta, do leta 1942 in sredino druge svetovne vojne, pri tem pa ga spremljamo na njegovi poti v Maroko, kamor je odšel na zdravljenje. Z 9. avgustom so se začeli osebni dnevniki, s 7. septembrom pa se začne še objava političnih razmišljanj.

Če vam je George Orwell všeč ali pa če vas preprosto mika vpogled v osebna razmišljanja literarnega velikana je The Orwell Diaries odlična destinacija.

In navdušenci mi seveda ne boste zamerili: War is Peace; Freedom is Slavery; Ignorance is Strength.

petek, avgust 08, 2008

The Hold Steady - Creative Summer

Ta teden sem sicer nameraval v glasbeni rubriki izpostaviti neke določene Švede, vendar me je vmes nekaj prijetno presenetilo. Gre za skladbo "Creative Summer" skupine "The Hold Steady". Gre za energično in melodično darilce z albuma "Stay Positive", ki zagrabi poslušalca s prvim kitarskim rifom in ga ne spusti do zadnjih sekund.

Sicer pa, skupino, ki zapiše naslednje besede preprosto moraš imeti rad:

"Raise a toast to St. Joe Strummer
I think he might've been our only decent teacher
Getting older makes it harder to remember...we are our only saviors"

Še skladba:



Če so vam The Hold Steady všeč, si lahko ogledate odličen posnetek v živo na Pitchfork.tv.

Povezani članki:

The Thermals - Returning to the Fold
Blonde Redhead - 23
The National - Racing Like a Pro

sreda, avgust 06, 2008

Ekspres v smeti

Zadnja dva tedna sem začel domov dobivati brezplačnik Ekspres. Ne, ne bom se pritoževal čez pretirano prozoren namen vsebine, saj mi politične igrice na tak ali drugačen način ne dišijo najbolj. Kar me bolj skrbi je ekološki vidik vseh teh brezplačnikov. Na zadevo so namreč ponosno napisali, da jo natisnejo v 340.000 izvodih. Se sprašujete kakšna je naklada najbolj prodajanega slovenskega tednika, Nedeljskega dnevnika? Okoli 117.000.


Toda o Ekspresu načeloma ne moremo razmišljati kot o časopisu. Dobimo ga brezplačno na dom, skupaj z reklamami in običajno pošto, kot so računi ali druga osebna korespondenca. Z uporabniškega vidika gre torej za spam, saj je matematika preprosta: nabiralnik, pošta, naročene reklame in nenaročene reklame, ki ji po domače rečemo spam. Ima pa zadeva še eno analogijo - uporabnika nič ne stane, podobno kot te načeloma nič ne stane spam v nabiralniku. Razen časa, ki ga porabiš, da ga izbrišeš.

Toda stanje se spremeni, če pogledamo z druge strani. Zakaj spam še vedno živi, kljub filtrom in temu, da ga večina ljudi že ignorira? Preprosto - izredno poceni je. Ni popolnoma zastonj, ampak je pa blizu. Ker je tako poceni, tudi izredno nizka stopnja odziva še vedno upravičuje njegovo pošiljanje. Samo za oris - Kralj spama, Jeremy Jaynes je imel stopnjo en odziv na 30,000 poslanih sporočil. Zaslužek? Eh, drobiž - 750,000 USD na mesec. To je seveda mogoče, dokler so stroški priprave in pošiljanja resnično nizki, kar v primeru elektronskega spama so.

Stvar je v realnem svetu drugačna. Teh 340,000 izvodov je potrebno natisniti in za njih pridobiti papir, kar predstavlja pomembno obremenitev za okolje. Izdelava papirja poleg uničevanja dreves pomeni tudi velikega porabnika energije za proizvodnjo. Potem prištejte elektriko in surovine, potrebne za dejanski tisk. Potem prištejte še vire, potrebne za transport teh časopisov najprej do pošt in potem naprej do domov. Dejstvo je, da je okoljski vpliv časopisov velik.

Ta kritika seveda leti tudi na plačljive časopise, vendar teh vsaj praviloma ne tiskajo zato, da mi jih dostavljajo v nabiralnik brez moje privolitve. Kar mi daje trenutno stanje misliti je nekaj drugega - očitno je spamanje ljudi z brezplačniki preprosto prepoceni. Namesto, da bi se založniki odločili za cenejšo in okolju prijaznejšo alternativo spletnih strani preprosto natisnejo par 100,000 izvodov in horuk z njimi do uporabnikov. Ti jih poberejo iz nabiralnikov in vržejo stran, življenjski cikel pa se je obrnil.


Predlog 

Kar je torej potrebno narediti je ublažiti njihov negativni vpliv, plačajo pa naj seveda sami. Predlagam, da za vsak izvod plačajo še ekološko takso za odpravo okoljskih posledic njihovih časopisov. Za kalkulacijo bom iz zraka potegnil številko 0,05 evra na izvod. Pri Ekspresu to znese 17.000 evrov na teden in 68.000 evrov na mesec. Taksa je lahko seveda odvisna od števila strani in podobnih zadev. Debelejši več, tanjši manj. Ta denar se lahko nato nameni naložbam v obnovljive vire energije ali recimo fond za nove reciklažne enote. Zakaj bi morali mi plačevati za njihovo brezskrbnost?

Toda ne vidim razloga, da bi se tu ustavili. Naredimo namreč lahko še toliko več. Za začetek bi rad videl, da vsi dnevniki, tedniki in brezplačniki objavijo, koliko odstotkov recikliranega papirja je uporabljenega pri njihovi izdelavi. Nato naj predstavijo jasne cilje glede tega, za koliko nameravajo to številko povečati v naslednjem letu ali dveh. Potem lahko, recimo, časopisi naredijo "zeleno" številko, kjer zmanjšajo obseg in del vsebin za tisti dan prestavijo na splet. Manj tiska, manj vpliva na okolje in povečan obisk na spletni strani. Časopisi bi recimo lahko izpostavili ali kako drugače nagradili oglaševalce, ki svoje vloženke tiskajo na recikliran papir. Zamisli ni malo, je pa potrebno nekaj dobre volje.

Še nekaj - časopisi, ki vstavljajo CD-je, DVD-je, knjige in drugo nesnago v svoje časopise, vse skupaj pa ovijejo v plastiko, bi morali plačati bistveno višjo ekološko takso. Izmislite si kaj drugega. Trenutna situacija je namreč že prav neokusna.

Kaj pa reklame?

Morda se kdo sprašuje kaj z reklamami. Princip ostane enak - ekološka taksa in naj se oglaševalci odločijo za komuniciranje količine recikliranega papirja. Toda bodimo odkriti - smo v dobi, kjer je tak način oglaševanja že smešen - osebno zmečem stran sedemdeset odstotkov tega kar dobim, ne da bi sploh pogledal. In Tuš ali pa Hofer dobesedno samo smetita, ker dejansko ne hodim v njihove trgovine. Toda to ne pomeni, da sem striktno proti reklamam - nikakor ne. Če kdo prodaja stvar, ki me pritegne, bom verjetno šel pogledat v trgovino. Toda za to, jim ni treba pošiljati smeti.

Poglejmo si primer. Katalog Big Banga vedno pregledam. Sem pač mahnjen na gadgete in rad pogledam, ali so cene velikih monitorjev že dovolj padle, da se 21-palčnik na mizi poveča v 24-palčnika. Z veseljem bi se naročil na elektronsko obveščanje o akcijah, ampak kaj, ko to ne pomeni, da mi bodo nehali pošiljati papir na dom ali da bodo natisnili kaj manj svojih katalogov. Bah.


Za zaključek

Zavedam se, da gre morda samo za komunikacijsko težavo. Mogoče imajo vsi časopisi strašno dobre okoljevarstvene strategije, samo meni tega ni uspelo odkriti. Zato bom prijazen in celo predlagam eskperiment. Odprl sem wiki na storitvi Wetpaint. Na njem lahko vsak medij zapiše osnovne podatke o svoji okoljski zavednosti in dejavnostih - recimo odstotek recikliranega papirja v tiskanih izdajah, odstranjevanju strupenih snovi iz tiska, nakup novih tiskarskih strojev z manjšo porabo - karkoli.

Wiki je čisto odprt, ker načeloma ne pričakujem nekega hudega vandalizma ali celo kakršnekoli dejavnosti. Definitivno pa obljubim, da zagotovim promocijo na blogu prvemu in vsem ostalim medijem, ki bodo slučajno vpisali. Eksperiment je dvoplasten - najprej me zanima, ali so mediji pripravljeni te podatke transparentno posredovati javnosti, torej gre v prvi meri za nekakšen izziv, ki je neškodljiv vsem udeleženim. Drugi del eksperimenta pa je to, da bi wiki lahko, če stvar slučajno zaživi, služil kot osrednja točka za komunikacijo med mediji in okoljsko zavednimi uporabniki.

No ja, nekih velikih pričakovanj nimam, ampak pustimo se presenetit. Če se komu zdi vredno, pa naj malo promovira to zadevo.

torek, avgust 05, 2008

Britanija od zgoraj in še kaj - vizualni pogled na svet

BBC vedno znova presenča s kakovostjo določenih vsebin in to, kar se nam obeta od 10. avgusta dalje bi bilo lahko ponovno uvrščeno v to kategorijo. Na svoji spletni strani so objavili napovednik za oddajo "Britain from Above". Gre za fantastične posnetke Britanije iz zraka, ki vključujejo vizualizacije avtomobilov, ladij, letal in telefonskih klicev. Toda v tem primeru slika dejansko pove več kot 1000 besed.


Da pa ne bo danes premalo vsebine še dva inovativna pogleda na filme in njihove zaslužke. Prvega je pripravil New York Times, drugega pa pač nekdo, ki ni NYTimes :). Pa da ne bom preveč pristranski naj najprej predstavim prvo vizualizacijo. Gre za graf, ki prikazuje zaslužkarje glede na odstotek skupnih prihodkov na določen dan.

 
Več, ko je film zaslužil, večji izgleda na grafu.Izbirate lahko posamezna leta od leta 1988 do 30. julija 2008. 
Vizualizacija NYT je načeloma skoraj identična, le da je grafični prikaz nekoliko bolj kompleksen in podatke imajo od leta 1986 naprej.

Za konec pa še vizualizacija širjenja trgovin Walmart po ZDA. Izredno zanimivo.
Povezani članki: 

ponedeljek, avgust 04, 2008

PicLens za nov pogled na splet

Ob izidu Firefoxa so me najbolj navdušili dodatki zanj, sčasoma pa se je moje navdušenje malo ohladilo - predvsem zaradi tega, ker ti hitro upočasnijo Firefox, ki že tako porabi preveč pomnilnika. Obstaja pa nekaj razširitev, brez katerih preprosto ne gre in med njimi je tudi razširitev PicLens.

Gre za razširitev, ki vam ponudi bolj privlačen način pregledovanja slik in videov. Ob namestitvi vam v orodno vrstico Firefoxa namesti poseben gumb, ki se, ko obiščete strani s podporo za PicLens, obarva modro. Nato preprosto kliknete nanj in že vas pričaka grafičen pregled slik.


Premikanje je izredno preprosto. Preprosto kliknete z miško in premikate desno ali levo, ali pa se približujete in oddaljujete z vrtenjem kolesca. Ko naletite na fotografijo, ki si jo želite ogledati pobliže, jo dvakrat kliknete in prikaže se vam povečana čez cel zaslon, spodaj pa imate trak, na katerem lahko izbirate druge fotografije.

 
Toda PicLens je lahko še kaj drugega. Pred kratkim so dodali še možnost "Discover", ki preko slik predstavi dnevne novice. Ob tem vsaka novica vključuje tudi stavek ali dva povzetka. 
 
PicLens v tem trenutku podpira že kar veliko spletnih strani, med katerimi so običajni osumljenci: YouTube, Flickr, Picasa Web Galleries, PhotoBucket, Facebook, Amazon in podobni. 
Kot povedano na začetku - ne gre za nujno potreben ali celo posebno koristen dodatek. Definitivno pa je simpatičen in odlična popestritev vsakdanjemu brskanju.

nedelja, avgust 03, 2008

It's the Final Countdown

Čisto iz levega polja - ob času tega pisanja bodo čez štiri dni, štiri ure in 30 minut zagnali Large Hadron Collider. V živo odštevajo na strani LHCountdown. Be there or be square.

Mimogrede, če slučajno ne veste o čem govorim - Large Hadron Collider je največji pospeševalnik delcev na svetu, s katerim naj bi potrdili standardni model fizike delcev. Ali nekaj takega - morebitne fizike v občinstvu prosim, naj mi oprostijo, če sem kaj narobe napisal. Več o LHC-ju na Wikipediji.

Aja, ful ljudi skrbi, da bo ob zagonu konec sveta - baje naj bi zadeva lahko ustvarila črno luknjo :).

Za konec še izredna zbirka fotografij iz LHC-ja ter odgovor na vprašanje "Kaj se mi zgodi, če slučajno obtičim v pospeševalniku, ko ga zaženejo?" Spoiler - nimate šans.

ponedeljek, julij 28, 2008

The Thermals - Returning to the Fold

Prejšnja dva zapisa sta bila obarvana nekoliko bolj "mirno", kar seveda ni čisto skladno z mojimi punk koreninami. Torej tokrat predstavljam nekaj bolj močnega - The Thermals. Gre za sodoben punk, ki prihaja iz Oregona, trenutno pa skupino sestavljata le dva člana, saj so se pred kratkim poslovili od bobnarja.

The Thermals so me navdušili s svojimi izredno melodičnimi kitarskimi melodijami, ki se ti takoj usedejo v uho. najprej lahko album poslušaš dvakrat ali trikrat, ne da bi sploh opazil, da tudi druge stvari stojijo na pravem mestu. Seveda pa kitara ni vse - v besedilih hitro opazite privlačno in zabavno mešanico metafor in primer, ki prihajajo predvsem iz sveta religije in se ukvarjajo s težavami nadzora in sistema. Pevec prav tako izstopa s svojim na pol petjem, na pol skandiranjem.

The Thermals so torej nadvse zabaven, poslušljiv in sproščen punk, ki se sliši, kot da se člani - kljub načeloma resni tematiki - izredno zabavajo. Izbral sem skladbo "Returning to the Fold" z albuma "The Body, The Blood, The Machine".





Povezani zapisi:

Blonde Redhead - 23
The National - Racing Like a Pro