New York Times je opravil prenovo svoje strani. Kot je mogoče pričakovati od resnega časopisa je prenova na prvi pogled precej neopazna, saj je grafična podoba v veliki meri ostala enaka. Posvetili so se najpomembnejšim stvarem, kot so navigacija, večja uporaba večpredstavnih vsebin ter, seveda, blogom in vplivu bralcev. Tako lahko ob branju člankov bralec preprosto pogleda kateri članki so bili najpogosteje poslani po elektronski pošti, oziroma kateri članki so najpogosteje blogani. Tako na lep način pridobimo vpogled v to, kaj se zdi ljudem pomembno.
Potem pa sem danes pregledoval neke članke na washingtonpost.com in opazil, da imajo tu na nek način še bolj prefinjeno obliko tovrstnega spremljanja odziva javnosti. Ob vsakem članku je namreč na voljo povezava na bloge, ki so komentirali novico, ki jo ravnokar berete.
Vse to me je malo spodbodlo, da sem si ogledal kako je s tem pri naših velikih časopisih in njihovih spletnih straneh. Delo in Večer uporabljata model komentarjev pod članki, na Dnevniku pa lahko pošljete mail uredništvu. Nihče od njih ne spremlja tega, kaj o člankih govori blogerska scena. Res je sicer, da slovenski blogerji relativno malo komentirajo pisanje v slovenskih medijih, vendar čisto tiho ni. In nedvomno bi linki pod članki na bloge pozitivno vplivali tudi na to navado.
Kot drugo pa bi rad izpostavil predvsem, meni nerazumljivo obsesijo s komentarji pod članki. Če bi jaz vodil spletne strani enega od teh medijev bi bili komentarji prva stvar na dnevnem redu, moj ukaz pa bi bil: stran z njimi. Predvsem zato, ker komentarji ne dodajo popolnoma nič k diskurzu, kot drugo zato, ker pogosto ustvarjajo hrup, kjer bi bil potreben signal, kot tretje pa zaradi tega, ker se v 99 odstotkih spremenijo v metanje blata na vse strani. Primer komentarjev s spletnih strani Dela in Večera:
srbin kot srbin
a bog daj, da crko ko slobodan - u arestu...
No, ljubitelji vojaških škornjev in ksenofobi kot Max,iz vsakega prdca
ustvarjate izredno stanje.Hoteli ste kapitalizem in zdaj ga
imate.Velika riba požre majhno.
Aljoša, vidim da si tudi na Delu začel z diskreditacijami in da se greš tudi tukaj igrice "kdo je kdo". Vohun udbovski.
Hja, kaj naj rečem?
Potem pa sem danes pregledoval neke članke na washingtonpost.com in opazil, da imajo tu na nek način še bolj prefinjeno obliko tovrstnega spremljanja odziva javnosti. Ob vsakem članku je namreč na voljo povezava na bloge, ki so komentirali novico, ki jo ravnokar berete.
Vse to me je malo spodbodlo, da sem si ogledal kako je s tem pri naših velikih časopisih in njihovih spletnih straneh. Delo in Večer uporabljata model komentarjev pod članki, na Dnevniku pa lahko pošljete mail uredništvu. Nihče od njih ne spremlja tega, kaj o člankih govori blogerska scena. Res je sicer, da slovenski blogerji relativno malo komentirajo pisanje v slovenskih medijih, vendar čisto tiho ni. In nedvomno bi linki pod članki na bloge pozitivno vplivali tudi na to navado.
Kot drugo pa bi rad izpostavil predvsem, meni nerazumljivo obsesijo s komentarji pod članki. Če bi jaz vodil spletne strani enega od teh medijev bi bili komentarji prva stvar na dnevnem redu, moj ukaz pa bi bil: stran z njimi. Predvsem zato, ker komentarji ne dodajo popolnoma nič k diskurzu, kot drugo zato, ker pogosto ustvarjajo hrup, kjer bi bil potreben signal, kot tretje pa zaradi tega, ker se v 99 odstotkih spremenijo v metanje blata na vse strani. Primer komentarjev s spletnih strani Dela in Večera:
srbin kot srbin
a bog daj, da crko ko slobodan - u arestu...
No, ljubitelji vojaških škornjev in ksenofobi kot Max,iz vsakega prdca
ustvarjate izredno stanje.Hoteli ste kapitalizem in zdaj ga
imate.Velika riba požre majhno.
Aljoša, vidim da si tudi na Delu začel z diskreditacijami in da se greš tudi tukaj igrice "kdo je kdo". Vohun udbovski.
Hja, kaj naj rečem?
1 komentar:
Večer že lep čas povezuje članke z blogi. Lep primer je članek http://www.vecer.si/blog/sanmarco/id3404 . Delamo na tem, da bi obojestransko povezavo naredili tudi z nevečerovimi blogi. Se pa strinjam, da je teh povezav malo (v zadnjem mesecu 16, prej pa 13), se pa številka povečuje. Morda bi jo morali bolj poudariti.
:)
Objavite komentar