Danes sledi majhno odstopanje v rubriki "Kaj mi je všeč". Če sem se v zadnjih nekaj zapisih osredotočil na glasbo, bi sedaj poudaril še drugo mojo strast - knjige. Naj najprej začnem s kratkim opisom, kje danes stojim na tej fronti. Večino življenja sem bil namreč oboževalec leposlovja, torej predvsem romanov, kratkih zgodb in podobnega, s posebnim poudarkom na raznih ruskih in francoskih realistih ter sodobnem ameriškem romanu. Vmes sem imel še obdobje viktorijanskih romanov (Pride and Prejudice rules - press) ter seveda znanstvena fantastika in fantasy.
Nato sem bolj po nesreči odkril čudoviti svet neleposlovnih knjig. Odprl mi ga je A Bright Shining Lie avtorja Neila Sheehana, gre pa za čudovito pripoved o vojni v Vietnamu skozi življenjsko zgodbo enega od častnikov, ki je v vojni sodeloval. Stalni prehodi med osebno zgodbo in razvijanjem širših globalnih dogodkov, ki so usmerjali celotno vojno, ustvarijo zgodbo, ki je dovolj napeta, da knjige dobesedno ne moreš izpustiti iz rok.
No, knjiga me je na silovit način vpeljala v svet neleposlovja in moram priznati, da je eden izmed največjih zločinov slovenskega izobraževalnega sistema, da ne privzgajajo tudi navad branja knjig, ki niso leposlovje. Ampak pustimo to zdaj. Raje bi izpostavil knjigo, ki sem jo prebral te dni in se mi zdi vredna priporočila: I Wish I'd Been There.
Gre za zbirko 20 kratkih esejev, ki so jih pripravili priznani zgodovinarji, vsak od njih pa je izbral določen trenutek v zgodovini, pri katerem bi si želeli prisostvovati. Tako svoje potovanje začnemo ob smrtni postelji Aleksandra Velikega, jo nadaljujemo preko papeških sporov in srednjeveških Firenc, spremljamo boj francoske in angleške mornarice ob obali Egipta in jo zaključimo s podpisom nemške vdaje generalu Montgomeryju.
Vsak esej je čudovita zaključena celota, ki nam le na nekaj straneh ponudi vpogled v stanje sveta v tistem trenutku in kakšne so bile posledice teh zgodovinskih dogodkov. Tako lahko iz knjige začutimo dinamiko sveta, ki ga je spremenil veliki vojskovodja iz Makedonije, spremljamo naravnost otroške papeške spletke in izvemo, zakaj so kmetje gojili krompir, namesto žita. Odgovor na to vprašanje je prav zabaven - ker raste v zemlji so ga lahko preprosto skrili pred vojaki, ki so zahtevali hrano.
Gre za lahkoten uvod v številna zgodovinska obdobja, najlepše pri vsem pa je, da vsak esej spremlja še kratka bibliografija, ki vam omogoča, da si o obdobju, ki vas je najbolj navdušilo, preberete več. Priporočam.
