To je na nek način dobra novica. Papir na avtorje postavlja nerazumne omejitve, ki jih splet odstrani. Sploh prostor, ki je na papirju drag, na spletu pa poceni, ni več problem. Toda težava je drugje - ta premik bo namrel pomenil tudi propad določenih medijev in odpuščanja novinarjev. Tu pa že naletimo na nekoliko čustveno noto, saj veliko ljudi meni, da so mediji zaščitniki demokracije in da brez medijev preprosto ne moremo obstajati kot demokratična družba.
Tudi če za trenutek odvržemo cinične plašnice (posebni interesi in oglaševalci ter politični pritiski, khm, khm) ti pomisleki preprosto ne držijo. Ljudje ne potrebujemo medijev - potrebujemo novinarstvo. In v preteklosti so bili obstoječi načini preprosto najbolj učinkovit način za distribucijo vsebin. Danes ni več tako, zato se tudi medijem počasi spodmikajo tla pod nogami. Seveda to ne pomeni, da novinarstva, novic in drugih vsebin ne bo več. Če samo za trenutek pogledamo okoli sebe, vidimo, da se ustvarja več novih vsebin kot kdajkoli v preteklosti.
Vloga medijev
Mediji in novinarji se srečujejo še z enim pomembnim izzivom. Družabna omrežja in blogi počasi načenjajo vlogo posredovanja novic. Recimo, o Googlu, Microsoftu in določenih drugih področjih, ki me zanimajo, mi ni potrebno več brati slovenskih časopisov. Vse, kar imajo novega za povedati mi sporočijo preko Twitterja, obvestil Google News in virov RSS. Vsaka novica, ki jo objavi slovenski medij zamuja pa če je objavljena le nekaj minut za originalom. Primer - v tem trenutku, ko to pišem, sem med prvimi na svetu slišal komad "Sacred Trickster" od Sonic Youth, izvedel, da je Google predstavil neko novo 3D orodje in si ogledal fotografije neke prestižne nove jahte. Z neposredno komunikacijo, ki jo lahko v svoje roke prevzamejo podjetja, ustvarjalci, posamezniki in kdorkoli že, izginja pomembna vloga medijev. Sploh če govorimo o papirju.
Medije tako vidim kot združevalce in razlagalce vsebin. Vsebine bodo prihajale s Twitterja, Facebooka, blogov in še marsikje drugje. Novinarjeva vloga bo odkriti pomembno novico, združiti različne vire in vse skupaj komentirati. Osebno se vse bolj pogosto znajdem v položaju, ko me ne zanima več, kaj se je zgodilo, ampak kaj to pomeni. V skladu s tem bo pomembno, da mediji oblikujejo skupnosti, ki jim lahko zaupajo in se lahko na njih naslonijo pri razumevanju kompleksnih in težavnih vprašanj.
Prav tako bo zmanjšanje števila novinarjev ustvarilo močno potrebo po povezovanju z bralci in posamezniki, ki bodo pripravljeni posredovati informacije. Še posebej pomembno bo to pri ustvarjanju lokalnih novic, ki bodo kljub omejenim virom v prihodnosti čedalje bolj pomembne. In skupnosti se ne bodo več oblikovale le okoli organizacij - medijev - temveč okoli posameznikov, ki jih ustvarjajo. Tehnologija je pripravljena, da podpre vse, ki so jo pripravljeni uporabljati.
Še ena stvar je, ki me je vedno motila - izoliranost medijev. Zakaj Delovi komentatorji, recimo, v svojih zapisih ne poskušajo odgovoriti na misli komentatorjev v drugih? To bi bilo zanimivo in bi ustvarilo instant debato, ki bi jo bilo zanimivo spremljati. Bi ubilo Dnevnikovo spletno stran, če bi ob svojem članku objavili povezavo na kakšen zapis na blogu ali Večerovi spletni strani? Biti del pogovora, ki se odvija, ni slaba stvar, kakorkoli jo obrneš.
Oglasi niso dovolj
Toda mediji se srečujejo s še enim, največjim izzivom - kako nadomestiti izgubo oglaševalskega denarja na spletu. Preprostega odgovora ni, razen tega, da oglaševanje zelo verjetno tudi izven obdobja recesije ne bo dovolj. En pristop je seveda zmanjševanje stroškov z odpuščanjem novinarjev in drugimi pristopi. Tudi papirnate različice bodo del teh prizadevanj.
Poslovni modeli bodo tako deležni bistvene prenove. Pravega odgovora v tem trenutku najverjetneje še ni, čeprav to ne pomeni, da sedaj ni pravi čas za eksperimentiranje. Mikroplačila in zaklepanje vsebin se dolgoročno ne bosta obnesla - poleg tega, da te vsebine ne morejo biti del pogovorov tudi zaenkrat ne obstaja tehnološka rešitev, ki bi zadovoljila uporabnike. In seveda - zakaj bi kdo plačeval za dostop do pol leta stare novice?
Eksperimenti so lahko najrazličnejši, vsaj po mojem mnenju pa morajo biti usmerjeni k prodaji nečesa, kar ustvarja vrednost za kupca in nima brezplačne alternative. Samo nekaj zamisli, ki so mogoče izvedljive, mogoče ne, mislim pa, da nakazujejo možno smer.
- Dražba, na kateri lahko bralci ponudijo določeno vsoto denarja, da sodelujejo pri intervjujih - zanimivo bi bilo videti, koliko bi bili ljudje pripravljeni plačati, da sodelujejo pri intervjuju s Katarino Kresal
- Letna zbirka intervjujev, izdana v knjižni obliki, po možnosti s podpisi intervjuvancev - Playboy je to pred časom izvedel in zamisel je bila vsekakor dobra
- Udeležba na okroglih mizah z znanimi ljudmi, ki jih vodijo novinarji
- Organizacija konferenc o temah, ki jih pokrivajo
- Del prihodkov od prodaje izdelkov, ki jih ocenjujejo
- Povezovanje s podjetji pri izvajanju raziskav med bralci - odlično orodje za oblikovanje vsebin in seveda raziskave trga
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
Povezani zapisi
