Včeraj smo pisali o Digsbyju in Trillianu, danes pa prideta na vrsto še Pidgin in Meebo - oba nekoliko drugačna od včerajšnjih.
Vse na spletu - Meebo
Meebo je ubral nekoliko drugačen pristop. Gre namreč za spletno storitev, kjer vse poteka kar preko spletnega brskalnika. Obiščete spletno stran, ustvarite nov krovni račun in nato dodate svoje posamezne račune. Meebo podpira AIM, Yahoo!, MSN, Google Talk, ICQ in Jabber, v zadnjih dneh pa so dodali še Facebook klepet. Spletna aplikacija sama po sebi ni nič posebnega je pa pristop definitivno koristen, če na službenem računu ne smete nameščati programske opreme ali če obstajajo kakšni drugi razlogi, da ne morete uporabljati običajnih klepetalnikov.
Ima pa Meebo nekaj dodatnih možnosti, ki lahko marsikomu pridejo prav. Prva je obvestilnik, ki ga namestite na računalnik in vam v sistemski vrstici kaže, kdaj ste prejeli obvestila. Druga je razširitev za Firefox, ki vam omogoča klepetanje neposredno iz brskalnika brez nalaganja spletne strani. Tretja zanimivost je dostopnost na iPhoneu in iPod Touchu.
Zadnja in verjetno najbolj drugačna od vseh ostalih je možnost vgradnje dodatka Meebo v spletno stran, kar je bilo svoje čase precej priljubljeno. Gre za to, da imate z vgradnjo na svoj blog na njem okence preko katerega vam lahko vsak obiskovalec pošlje takojšnje sporočilo. Koristnost je seveda vprašljiva - odvisno koliko časa in potrpljenja imate.
Pidgin
Pidgin ima za ikonico simpatičnega pingvina in se od ostalih razlikuje po pomembni lastnosti - je odprtokoden. Že ob namestitvi nudi podporo za glavne protokole, kot so Gtalk, Windows Live Messenger, AIM in Yahoo! Messenger. Z nekaj dodatnimi namestitvami vključkov pa ga lahko pripravite tudi do tega, da spremlja Twitter in se poveže s Facebookovim klepetom. Prav tako preverja elektronsko pošto.
Pidgin je simpatičen iz več razlogov: je odprtokoden, ob namestitvi ne teži z nameščanjem orodnih vrstic in drugega šrota in lahko si ga prilagodite kot želite. Po drugi strani pa seveda trpi za nekaterimi tipičnimi odprtokodnimi hibami. Recimo, pri prijavi računa Gtalk je med podatki za vpis poleg gesla in uporabniškega imena postavljeno tudi polje "Resource". Kaj bi bilo potrebno vanj vpisati ne vem, ampak program brez težav dela tudi, če nič ne vpišeš. Poleg tega grafično morda nekoliko zaostaja za ostalimi opisanimi izdelki. Kar pa seveda ni slabo - osebno so mi bliže aplikacije, ki ne pretiravajo z barvami, prosojnostjo in drugimi zadevami.
Pidgin ima še eno slabo stran - posodobitve Twitterja, recimo, so videti enako kot katerokoli okno za klepet. Tako se ti lahko hitro zgodi, da v napačno okno vpišeš posodobitev svojega stanja. Meni se je prav med samim preizkušanjem zgodilo, da sem širnemu svetu zaupal, naj me pride iskat. No, sporočilo ni bilo namenjeno na Twitter.
Končna razsodba
Vsi imajo svoje prednosti in slabosti. Osebno bi rekel, da je združevanje vseh sporočilnih in obvestilnih sistemov sicer dobra stvar, ampak zaenkrat vsaka od aplikacij deluje nekako preveč požrešno in natlačeno. S požrešnostjo mislim predvsem na to, da si na vsak način želijo vaše pozornosti. Vprašanje je, kako smiselno je, da ena sama aplikacija prikazuje popolnoma vse družabne informacije na enem mestu, saj teh podatkov preprosto postaja preveč, poleg tega pa so vse informacije - še posebej v družabnih omrežjih - močno vezane na svoj kontekst in spletne strani ter tako pogosto manj koristne izven svojega okolja.
Bi pa na koncu verjetno priporočil kar Pidgin. Je odprtokoden, ne porabi veliko pomnilnika in lahko po nekoliko več igranja nudi vse, kar potrebujete.
Povezani zapisi
Takojšnje sporočanje? Takoj! 1. del
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
