1. Posodobitev programske opreme
Kindle je kaj hitro po mednarodni različici predstavil še programsko posodobitev. Ta prinaša možnost obračanja zaslona, možnost neposrednega nalaganja PDF-jev ter daljšo življenjsko dobo baterijo. Zadnja novost je res kul - z enim polnjenjem sem prebral tri knjige in pol (seveda ob izključeni brezžični povezavi).
Glede PDF-jev, o katerih dobivam veliko vprašanj, je stvar taka, da ravno nekega navdušenja ne morem pokazati. Problem je v tem, da Kindle pač pokaže eno stran PDF-ja kot eno stran in če dokument ni formatiran za tak način prikaza, pisava postane premajhna. Seveda pa pisave ne moreš povečati kot pri običajnih Kindlovih knjigah.
Obračanje zaslona je bolj pogojno koristno. Osebno ga še nisem kaj dosti uporabljal.
Vir fotografije: adafruit
2. Kindle for iPod sedaj tudi za Slovenijo
Ta možnost je kul, če imate iPhonea ali iPod Toucha. Aplikacija je brezplačna in vam omogoča kupovanje knjig kot če bi imeli pravi Kindle. Še posebej kul je možnost Whispersync, ki ti sinhronizira knjige med seboj. Torej - berše knjigo na Kindlu in moraš nekam ven. Namesto, da bi s sabo vlačil celo knjigo vzameš iPoda (v mojem primeru), ga sinhroniziraš in nato bereš od tam, kjer si zaključil. Nato prideš domov in nadaljuješ na e-knjigi.
3. Kindle for PC
Kindle for PC je koristen, če želiš kuppovati e-knjige in si jih pripravljen brati na osebnem računalniku. Sama aplikacija je precejšnje razočaranje. Z njo lahko bereš knjige in to je to. Trenutno ni niti možnosti dodajanja opomb in oznak. Kamorkoli klikneš, te vrže na spletno stran in moraš potem naprej delati tam. iTunes za Kindle to pač še ni. No, upajmo, da se bo zadeva izboljšala. Ima pa prav tako podporo za Whispersync in torej omogoča sinhronizacijo.
4. Seznami želja sedaj podpirajo Kindle
Na Amazonove sezname želja (Wishlist) lahko sedaj pošiljate tudi knjige Kindle, kar je precej logično in predvsem čudno, da se je pojavilo šele v zadnjem času.
Dogajanje na področju e-knjig
V zadnjih nekaj tednih je okoli e-knjig nastala cela panika, še posebej med založniki. Dogajanje skoraj natančno posnema dogajanje na drugih področjih vsebin, kot so glasba, filmi in mediji. Temeljni vzrok je pri vseh precej podoben - izgubljanje nadzora nad dogajanjem.
Pa začnimo pri najbolj očitnem paničnem koraku. Založbi Simon & Schuster ter Hachette Book Group sta najavili, da bosta prenehali z istočasnim izdajanjem knjig s trdimi platnicami in elektronskimi izdajami. Torej, najprej bo izšla knjiga v trdi vezavi, nato pa bo treba štiri mesece počakati na elektronsko različico.
Razlog za to je preprost - zakaj bi založnik zaslužil samo 10 USD, kolikor je osnovna cena e-knjig na Amazonu, če lahko bralce operejo za 25 USD. Po lastnih besedah ne želijo razvrednotiti vsega svojega dela in dela celotne panoge. Ob tem lahko rečem samo "Bravo!". Uporabniki elektronskih knjig smo jih kupili z razlogom, da nam ne bo več treba kupovati papirnatih. Torej resnično komaj čakamo, da bomo plačevali več za izdelek, ki ga ne želimo. Ob tem je 10 USD čudovita ocena za izdelek, pri katerem nimaš nikakršnih stroškov s papirjem, tiskom, prevozom in distribucijo.
Knjižni založniki ob tem sledijo glasbeni industriji - preprosto so pozabili kaj prodajajo. Kot je glasbena industrija prepričana, da njihov posel niso srebrni ploščki, tako založniki pozabljajo, da ne prodajajo kupčkov papirja med dvema kosoma lepenke. Dolgoročno bodo s takimi poskusi preprosto povečali stopnjo piratstva, povzročili nejevoljo med zvestimi kupci ter nenazadnje izgubili prihodke - človek, ki je pripravljen zapraviti 10 USD za neko knjigo, jih lahko uporabi za katerokoli knjigo.
Pravice za stare knjige in ekskluzivne pogodbe
E-knjige so zanimivo založnike usekale še nekje drugje. Za stare knjige, za katere so bile pogodbe podpisane pred več kot 15 leti nimajo pravic za izdajo e-knjig. To pomeni, da lastnik pravic za objavo Catch-22 Josepha Hellerja ne more izdati e-knjige. Sliši se zelo nevarno za založnike in tudi je. Random House je agentom že veselo poslal pismo, v katerem jih je obvestil, da so vse pravice za e-knjige njihove, čeprav v pogodbah pred letom 1994 niso eksplicitno navedene. Seveda se avtorji ne strinjajo.
Drug zanimiv trend pa je nakazal Stephen Covey, izredno uspešen pisec knjig za samopomoč. Mimogrede, bil sem na njegovi predstavitvi na nekem dogodku v Ameriki in kljub new-age pop psihologiji je imel par kar dobrih zamisli. No, Covey je z Amazonom podpisal ekskluzivno pogodbo za izdajanje e-knjig. Založnikom so se verjetno kar malo zatresle hlače. Covey si je izboril 50 odstotkov prihodkov od prodaje, kar je baje vrhunsko, saj so običajno okoli 25 odstotkov.
Sicer na nek način nisem ravno pristaš takega pristopa, saj omejuje vsebino na točno določeno napravo, vendar po drugi strani pomeni pomembno grožnjo založnikom. Avtorji se bodo vedno bolj pogosto spraševali, ali potrebujejo založnika, če lahko pogodbo podpišejo sami in ob tem pobašejo več denarja. S čedalje večjo razširjenostjo elektronskih knjig bo to vsekakor postal pomemben trg.
Kindlova vrednost
Za zaključek še par besed o tem, zakaj Kindle dejansko do neke mere je revolucija in zakaj je dober nakup. Tudi če ne upoštevamo udobja in nekoliko cenejših knjig, je tu pravo bogastvo knjig v javni domeni. Že Amazon jih nudi kar precej, lahko pa se obrnete tudi na storitev Feedbooks, ki nudi lepo zbrane in kategorizirane brezplačne knjige, ki si jih prenesete na svoj bralnik (ne samo Kindle). Tako imate Henryja Jamesa, Jane Austen, F. Scotta Fitzgeralda, Thoreauja in malo morje drugih.Vse to so knjige,ki bi vas prišle vsaj nekaj evrov, tu pa so na voljo povsem brezplačno.
Poleg tega tudi Amazon nudi nekaj zanimivih zadev, ki niso le stvari v javni domeni. Ravno ta teden je MIT Press štiri knjige ponudil brezplačno. Knjiga za katero bi drugače odšteli 14 USD je sedaj na voljo čisto brezplačno.
Upam si trditi, da je prihodnost knjig svetla. Če le založniki ne bodo besno vztrajali pri izsiljevanju kupcev.
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
Povezani zapisi