Pozitivna energija definira skladbo francoskih Phoenix, ki si je ime skladbe sposodila pri skladatelju. Kombinacija dinamičnega ritma s klaviaturami, ki se nežno sprehajajo iz ozadja v ospredje inštrumentov, ustvarja odlično zvočno kuliso za melodično predstavo vokalista.
84. Iggy and the Stooges - Search and Destroy
Ljubezen sredi streljanja je kar dober opis komada. Vrhunska garažna melodika se spaja z Iggyjem Popom, enim najbolj divjih pevcev v zgodovini rock'n'rolla. Če pomislimo, da je bil komad ustvarjen na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je dosežek še toliko večji, saj so Stooges napajali cele generacije bendov, od Sex Pistols do Sonic Youth.
83. Interpol - Obstacle I
Newyorški Interpol so se svojima prvima ploščama hitro uvrstili med moje najljubše bende. Melodična in kljub temu mračnjaška glasba, ki jo dopolnjuje vokal, ki nemalo spominja na pokojnega Iana Curtisa, pride v komadu Obstacle I lepo do izraza. Privlačno razvlečena druga polovica komada s falzetom doda še en, izredno pomemben element dinamike.
82. Pink Floyd - One of These Days
Naj najprej pojasnim nekaj - Pink Floyd mi nikakor niso pri srcu. Kljub temu pa je imel hipnotični One of These Days vedno posebno mesto v mojem srcu. Ponavljajoča se tema, ki jo hrupno dopolnjujejo bobni, kitara in klaviature, mi zveni dovolj mračno in grozljivo, da sem komad pripravljen uvrstiti na to lestvico.
81. The Clash - Guns of Brixton
Če so Sex Pistols zapustili borno dediščino, so The Clash v svojem obstoju prestopili omejitve punka in se poigravali s skajem, reggaejem in drugimi vplivi. Guns of Brixton je en lepših primerov njihovega pop občutka, ki pa ni nikdar prevzel njihove politične angažiranosti in punk etike.
80. Mano Negra - Mala Vida
Cirkusantska fuzija punka, rocka in etno vplivov je ustvarila kultne Mano Negra. Mala Vida je vrhunski primer njihove energije in predanosti zabavi, saj združuje tako hitre, punkovske ritme in svetovne vplive.
79. Hole - Violet
Courtney Love nikdar ni imela talenta in navdiha svojega bolj znanega moža. Toda to še ne pomeni, da ni ustvarila nekaj zavidljivih stvari, med katerimi je na prvem mestu Violet. Tipičen primer grunge estetike s prehodi iz tihih in nežnih delov v glasne in kaotične refrene, kjer Courtney Love pokaže, da je iz knjige svojega moža vzela vsaj nekaj odstavkov, če že ne celih poglavij.
78. The Specials - Message to You Rudy
Ska se mi nikdar ni zdel zvrst glasbe, ki bi lahko predstavljala celotno glasbeno dieto. Toda to ne pomeni, da včasih preprosto ni boljšega, kot naviti glasnost do konca in poslušati klasičen in tradicionalen ska, kot so The Specials in njihov Message to You Rudy, o katerem ni treba povedati drugega, kot da je tipičen ska komad.
77. Motörhead - Ace of Spades
Metalske glasbe nikdar nisem pretirano maral, zaradi česar je še dobro, da Motörhead sami nikdar niso marali te oznake in se raje odločili za rock'n'roll. Ace of Spades v malo manj kot treh minutah pove vse, kar mora, na način, ki je še najbolj podoben čistemu izvlečku rockerske energije. Metalsko navite kitare in drveč ritem je vse kar potrebuješ, ko se voziš po avtocesti.
76. Bloc Party - Song for Clay (Disappear Here)
Prvi album Bloc Party je zakon, drugi pa že nekoliko manj, čeprav se začne ravno s tem komadom. Če se kdo sprašuje, za kaj gre - Clay je nihilistični junak knjige Manj kot nič (Less Than Zero) ameriškega pisatelja Breta Eastona Ellisa, bolj znanega po romanu Ameriški psiho. Začetni falzeto je morda celo malo tečen, vendar se Bloc Party po prvi minuti oddolžijo z vrhunskim komadom, ki nezadržno oddrvi po avtocestah Los Angelesa. Mimogrede, motiv Disappear Here je napis z jumbo plakata v knjigi.
75. The Pixies - Debaser
The Pixies imajo na tem seznamu dve mesti. Band, ki je k popu navdihnil Kurta Cobaina in na kolena poslal mogočne Radiohead, je imel več vpliva kot komercialnega uspeha. Debaser je svoj navdih dobil v filmu Andaluzijski pes in mogočno predstavi vse najboljše plati Pixies - melodične in občasno hrupne kitare, prehode med tihimi in glasnimi deli ter zavidljiv posluh za pop estetiko.
74. Mission of Burma - That's When I Reach for My Revolver
Naslov komada prihaja iz znanega (napačnega) citata, (napačno) pripisanega Goeringu, ki se v celoti glasi: "Ko slišim govora o kulturi, sežem po svojem revolverju." Gre za vrhunski primer melodičnega in zrelega punka, ki poskuša presegati omejitve žanra z naprednimi zaporedji akordov, bolj razgibano strukturo skladb in bolj umirjenim vokalom.
73. The Police - So Lonely
Glede tega, da so The Police v samem bistvu pop band ni nobenega dvoma, toda to še ne pomeni, da so brez vsebine. Njihova ritmična naprednost, ki se napaja iz reggaeja ter energija, ki prihaja iz punka, je ustvarila nekaj nepozabnih skladb. So Lonely ni ravno Roxanne ali zdrgnjeni Every Breath You Take, vendar zveni sveže, udarno in prepričljivo.
72. Jay Z - Encore
Kot metal mi tudi rap nikdar ni ravno prirasel k srcu, vendar to ne pomeni, da ne obstaja nekaj stvaritev, za katere lahko mirne duše priznam, da so delo genija. The Black Album Jay-Z-ja je v stalni rotaciji v moji glasbeni zbirki, Encore se sliši kot nekakšen ostanek iz sedemdesetih in z nežnim klavirjem predstavlja odlično podlogo za Jay-Z-jevo rapanje.
71. Les Negresses Vertes - C'est pas la mer a boire
Komad zelenih črnk o tem, da morja ne gre piti, prihaja z njihovega albuma Mlah, izredno priljubljenega etno uspeha. Gre za enega bolj mirnih komadov, ki pa odlično združuje francosko harmoniko z afriškimi bobni. Okusna mešanica, če le niste popoln nasprotnik vsega, kar diši po etno glasbi.
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
