petek, december 18, 2009

100 pesmi, ki jih morate slišati (100 - 85)

Že dlje sem razmišljal o tem, da bi na blogu spet pognal eno daljšo serijo zapisov okoli ene osnovne tematike. Glede na to, da sem obdelal medije in elektronsko pošto, sem se sedaj odločil, da napišem še nekaj o glasbi. Osnovna ideja je torej, da na kratko predstavim 100 skladb, ki jih je po mojem mnenju treba slišati.

Par omejitev odgovornosti, preden začnem. O okusu se ne splača prepirati in izbira skladb je popolnoma stvar trenutnega navdiha. Če bi zapise pisal dva meseca kasneje, bi se seznam skoraj zagotovo razlikoval, razen seveda par komadov. Poleg tega v osnovi ne gre za lestvico - dejstvo je sicer, da bom na koncu vključil nekatere skladbe, o katerih razmišljam že zelo dolgo, vendar to ne pomeni, da so tiste na začetku seznama kaj slabše. Za njih sem moral preprosto malo pobrskati po spominu in sem torej nad njimi morda celo bolj navdušen. Go figure.

Še zadnja stvar - pisati o glasbi je nehvaležno delo. Oziroma, naj uporabim kar citat: "Writing about music is like dancing about architecture - it's a really stupid thing to want to do." Zato priporočam vsakomur, naj posluša prijazno pripet seznam skladb in sam oceni.

100. Hüsker Dü - New Day Rising


Hüsker Dü so bili en najbolj vplivnih alternativnih skupin in so sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja punk rock postavili v bolj umetniški in konceptualno dodelan kontekst. New Day Rising je zanimiv primer zaradi svojega neumornega tempa in stalne mantre, ki se počasi prelevi v agresivno kričanje. Ah, če bi se tako začel vsak album ...

99. Jane's Addiction - Stop!


Jane's Addiction so lep primer tega, kako prijateljstvo v rock skupini ni nujen predpogoj za vrhunsko glasbo. Stop!, še en uvodni komad, nas popelje od hitrega rockerskega uvoda do zasanjanih heroinskih sanj. Vse skupaj dopolnjuje Farrellov hipnotični vokal, končni rezultat pa je en najbolj priljubljenih komadov enega uspešnejših alternativnih bendov.

98. Tricky - Black Steel


Bristolski triphoper je s ploščo Maxinquaye požel velik uspeh. Izbrani Black Steel temelji na komadu ameriških reperjev Public Enemy. Drveč ritem, električna kitara ter okusni efekti odlično dopolnjujejo nežni glas Martine Topley-Bird. Odlična kombinacija za vse, ki smo sicer bolj na rockerski strani, vendar radi včasih prisluhnemo nečemu tudi z druge strani ograje.

97. Deerhunter - Never Stops

Melanholičen in zasanjan Never Stops se uspešno sprehaja med popom in punkom, obenem pa s kancem hrupne psihadelije kaže, da alternativni vplivi zadnjih dvajsetih let še ne bodo tako zlepa pozabljeni. Album Microcastle, na katerem se nahaja ta skladba je namreč izšel leta 2008.

96. Velvet Underground - Venus in Furs

Ljubljenci kralja pop arta, Andyja Warhola, Velvet Underground so več kot le skupina, temveč dobesedno pojem. Težko boste našli resen seznam najboljših rock albumov, ki jih ne vključuje. Venus in Furs je čudaški, počasen komad, ki se premika kot po blatu. Toda hej, ravno ta psihedelični pristop deluje. Mimogrede - Lou Reed uporablja posebno kitaro, imenovano "ostrich guitar", zaradi česar je zvok tako zanimiv.

95. Sex Pistols - Anarchy in the UK


Pri izbiri tega komada ni razloga, da bi se pretvarjal. Kot zvest poslušalec Sex Pistolsov se dobro zavedam, da imamo oboževalci v bedni zapuščini angleških punkerjev, ki vsebuje le en uradni album, vsak svojega favorita, ki ni njihov največji hit. Toda Anarchy in the UK je preprosto potrebno slišati - kratek, glasen in udaren tudi po več kot tridesetih letih. What a fucking rotter.

94. Nick Cave - The Mercy Seat

Nick Cave je pripovedovalec zgodb in The Mercy Seat ga najde v najboljši formi. Skladba traja več kot sedem minut in pri tem spremljamo zadnje trenutke človeka, obsojenega na smrt na električnem stolu. Hja, Nick Cave je vedno oboževal temačne tematike. Caveov značilni vokal podpira zvočni zid kitar, bobnov, godal in klaviatur, ki odlično podpre zgodbo, v kateri se prepletajo krščanske tematike s sodobno željo po maščevanju.

93. Misfits - Die, Die My Darling

Pri mračnih horor punkerjih Misfits nikoli ne veš, ali naj jih jemlješ resno ali ne. Podobno tudi pri tem komadu nekako nihaš med tem, ali bi se zgražal ali pa le nasmehnil. Kakorkoli že, nizkoproračunska garažna produkcija ne odvzame melodičnosti in simpatičnosti komada, ki ga izvaja en najbolj legendarnih punk bendov vseh časov.

92. The Cure - Just Like Heaven

Velik korak stran od garažnih punkerjev čakajo britanski The Cure. Just Like Heaven ostaja moj najljubši komad benda, ki je sicer ustvaril obsežno diskografijo všečnih hitov ter v pop osemdesetih vnesel še preveč potrebno noto inteligence in resnosti.

91. The Hold Steady - Constructive Summer

Žagajoča kitara in klaviature odprejo ta pozitiven komad. The Hold Steady poslušalcu ne dajo dihati, Constructive Summer pa je prava oda trdemu in resnemu rock'n'rollu, ki mu pravo svežino vdihne pridih punka. In komad, ki omeni Joeja Strummerja je ziher kul, kajne?

90. Blondie - Hanging on the Telephone

Blondie dokazujejo, da je pop glasba kul. Tudi najbolj zakrknjen pripadnik alternativne glasbe mora priznati, da so Deborah Harry in njena druščina nekaj najbolj simpatičnega, kar se je kdajkoli rodilo v umazanem New Yorku. Pop in punk se v Hanging on the Telephone lahkotno prepletata in ustvarjata eno najbolj popolnih pop skladb, ki pa vseeno ne varčuje z ostro energijo in žaganjem.

89. Julian Plenti - Games for Days


Skočimo v bližnjo sedanjost. Julian Plenti je sicer Paul Banks, frontman newyorških Interpol. Games for Days je simpatična mešanica elektronskih vplivov in njegove rockovske prtljage, ki Paulu/Julianu pusti nekoliko več prostora za čustva in izražanje svoje glasbene vizije.

88. Blue Öyster Cult - (Don't Fear) The Reaper

Kitarski rif z začetka komada, ki se pojavlja skozi celotno pesem vsaj po mojem sodi med najbolj dramatične in melodične trenutke rocka. Kljub kitarski solaži na sredi pesmi, ki morda ni najprimernejša za nepotrpežljive poslušalce, je to klasika rock'n rolla, ki je ne sme spustiti noben resen poslušalec glasbe.

87. Buzzcocks - Ever Fallen in Love (With Someone You Shouldn't've)

Ena najboljših in posledično najbolj znanih pop punk skladb vseh časov. To je vse.

86. The Offspring - Self-Esteem


Kalifornijski punk je močno zaznamoval drugo polovico devetdesetih let prejšnjega stoletja. The Offspring so bili na čelu gibanja, komad Self Esteem pa je ravno dovolj netipičen za celotno sceno, da je izredno poslušljiv še danes. Mimogrede, kljub temu, da je bil komad izredno priljubljen po vsem svetu, ga Japonci baje niso marali. Le zakaj?






Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.


Povezani zapisi
100 skladb, ki ji morate slišati (85-71)
100 pesmi, ki jih morate slišati (70 - 56)

100 pesmi, ki jih morate slišati (55-41)  
100 pesmi, ki jih morate slišati (40-26) 
100 pesmi, ki jih morate slišati (26-11)
100 pesmi, ki jih morate slišati (10-1)