REM so med tistimi bendi, kjer je težko izbrati primeren komad. Skoraj tridesetletna zgodovina in 14 albumov na meji med alternativno in pop glasbo pomenijo, da ne izbiramo le med skladbami, temveč popolnoma različnimi stili glasbe - od country začetkov do elektronskih poizkusov in trdih rockerskih pomislekov. Leave je po mojem mnenju s svojimi sedmimi minutami dovolj zahteven, da ga uvrstim na lestvico. Kljub vsemu poskušam vsaj približno izbrati stvari, ki niso vsak dan na radiu.
69. Frank Black - Los Angeles
Pixies so razpadli in Frank Black je nadaljeval s solo kariero, v kateri je ustvaril le malo stvari, ki bi me pritegnile. Los Angeles pri tem izstopa - akustični tihi začetek in konec dopolnjuje brezkompromisna sredina komada, ki prestopa klasične omejitve rockerske strukture skladb. Če dodamo še nerazumljiva besedila in hrupne kitare, se nam zdi, da skoraj poslušamo Pixies.
68. Psychedelic Furs - Highwire Days
Najbolj znan komad Psychedelic Furs je sicer Pretty in Pink, vendar je Highwire Days lepši primer dobre glasbe, ki je lahko nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Združitev ritem mašine in sintetizatorjev s klasičnimi rockovskimi elementi in intelektualnim pristopom h glasbi pomeni, da poslušamo pop glasbo z mračnimi podtoni. Religiozne motive dopolnjuje mantra "Get smart get Scared". Ah, osemdeseta.
67. Ramones - Havana Affair
Kratki, minimalistični, hitri in energetični. Ramones so s svojimi 2-minutnimi himnami iz podzemlja navdihnili generacije mladih glasbenikov, ki so spoznali, da igranje v bendu ne zahteva nadčloveškega znanja in tehnike. Dovolj je, da imaš dobre zamisli in dušo. Mimogrede - Ramones so še en lep primer benda, ki priča o tem, da soglasje med člani ni nujen predpogoj za uspeh.
66. The Strokes - Reptilia
The Strokes morda niso bili drugi prihod odrešenika, so pa ustvarili kar nekaj dobre glasbe. Reptilia je odličen primer tega, kako je rock'n'roll kljub svojim intrinzičnim omejitvam uspel ustvariti nekaj novega. Inovativna struktura skladb brez klasičnega ponavljanja vzorcev, zanesljiva in preprosta ritem sekcija, dramatičen vokal ter vrhunske kitare so Strokes po pravici postavili med najboljše rockovske izdelke zadnjega desetletja.
65. Beastie Boys - Sabotage
Ob prihodu komada Sabotage ste morali biti zraven. Še danes sveža kombinacija rapa, hard corea in klasičnega rocka je bila vrhunec kariere Beastie Boys. Kitarski in basovski rifi s prepoznavnim ritmom so dopolnili glasbeni video, ki ga je režiral Spike Jonze, ter se zasluženo uvrstili v zgodovino glasbe.
64. Black Flag - Gimmie Gimmie Gimmie
Black Flag s Henryjem Rollinsom na čelu so na novo določili meje hard core glasbe. Gimmie Gimmie Gimmie je morda najbolj dostopna skladba in si kot taka prislužila uvrstitev na ta seznam. Naj vas resnično garažni zvok ne zavede - Black Flag so resnično punkersko držo po potrebi združili z drugimi vplivi in s tem odprli pot številnim drugim, ki niso želeli slediti le eni sami estetiki.
63. Fugazi - Merchandise
Fugazi so odličen primer, kaj lahko nastane, če ljudje ohranijo svoja obstoječa prepričanja in poiščejo nov ustvarjalen način za njihovo izražanje. Iz hard core brezna Minor Threat so vstali Fugazi in ustvarili umetniško glasbo, ki združuje tako energijo hard corea kot tudi elemente bolj umetniških in naprednih vzorcev. Merchandise je odličen primer s plošče Repeater, ki ostaja ena najboljših alternativnih plošč tudi skoraj dvajset let po svojem nastanku.
62. Talking Heads - This Must Be the Place (Naive Melody)
Talking Heads so nesmrtni in njihovi albumi bi bili nekaj, kar bi nesel na pregovorni puščavski otok. Naivna melodija pomeni, da bas in kitara skozi celoten komad ponavljata enak vzorec in številni glasbeniki sploh ne bi želeli igrati tega. Toda komad je kljub svojemu ponavljanju razgiban, živahen in ravno dovolj otožen.
61. Manu Chao - Mr. Bobby (Live)
Verjetno edini komad v živo na seznamu. Manu Chao mi je bil sicer všeč že s svojimi albumi, toda njegova živa predstava presega vse, kar lahko ponudi na studijskih albumih. Nežno, zasanjano glasbo nadomestijo energične izvedbe, ki včasih le okvirno temeljijo na studijskih posnetkih. Mr. Bobby je s svojim divjanjem v zadnji tretjini komada odličen primer tega in prava poslastica z vrhunskega živega albuma.
60. Mudhoney - Good Enough
Grunge niso bili le Nirvana, Pearl Jam in drugi zvezdniki z MTV-ja. Na severu ZDA so v Seattlu ustvarjali tudi Mudhoney, ki so se bolj zanašali na bluesovske prijeme, punk rock in garažno etiko. Good Enough je med najbolj pop komadi in kot tak morda slaba vstopnica v blatni svet Mudhoney, vendar dovolj privlačen, da morda koga usmeri v garažo, kjer se je pisala zgodovina Grungea.
59. The Beatles - I Am the Walrus
Pri Beatlih je le težko izbrati komad. Občutek imaš, namreč, da bi jih moral izbrati vsaj 50. Kljub temu sem se odločil za skladbo, ki zmeša resnično življenje, z drogami obarvane vizije, Alico v čudežni deželi in Kralja Leara. I Am the Walrus je dokaz, da so bili Beatli več kot le geniji popa, temveč vrhunski umetniki.
58. The Smiths - Panic
Zažgite disko in obesite DJ-ja. Pop skladba o tem, kako pop glasba ne pove nič. Slastna ironija je morda nekaj najboljšega, kar je (nepotrjeno) nastalo iz nesreče v Černobilu.
57. Jon Spencer Blues Explosion - Bellbottoms
Punk blues. Poslušalcu so lahko bodisi všeč ali ne. Vmesne poti ni.
56. The Decemberists - The Rake's Song
The Decemberists združujejo rock in pripovedna besedila z etno inštrumenti. The Rake's Song je lep vstop v njihov svet, ki je lahko za nevajenega poslušalca kar malo naporen.
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
100 pesmi, ki jih morate slišati (100 - 86)
100 pesmi, ki jih morate slišati (85-71)
100 pesmi, ki jih morate slišati (55-41)
100 pesmi, ki jih morate slišati (40-26)
100 pesmi, ki jih morate slišati (26-11)
100 pesmi, ki jih morate slišati (10-1)
