RTV Slovenija ima blog

Na L-Files vidim novico, da ima RTV svoj blog. Najprej sem seveda pomislil, da nas čaka še ena blogerska storitev, kamor bomo pohiteli vsi, odprli bloge, jih dva dni vzdrževali in se potem vrnili na tja, od koder smo prišli. Slika je vendarle nekoliko drugačna.

Kot prvo, ne gre za blogersko storitev, ampak interni blog nekaterih ti. VIP ljudi, ki so povezani ali pa ne z RTV. Tako imamo Luko Deklevo Humarja s Financ, Jadranko Juras, Atomik Harmonik (valjda), Vinka Moderndorferja (z umlautom se mi ne da zajebavat), Toneta Partljiča, Maria Galuniča, Dušana Semoliča, etc, etc. Skratka, samo smetano. Kot Blogos na steroidih.

Oblikovanje strani bi pohvalil. Ne vem, sicer, zakaj so izbrali simbol reciklaže za logotip blogov, ampak oblikovanje je prijetno Web 2.0. Zaobljeni robovi, pastelne barve, gumb pri iskanju je nekonvencionalne oblike. Skratka, vse potrebno za sodoben videz.



Ko smo že pri oblikovanju: med odstavki večina avtorjev nima presledka, niti zamaknjenega začetka naslednjega odstavka, kar naredi stvar precej neberljivo.

Ena od zamer, ki gre projektu, je, da daje vtis nedokončanosti. Vsak blog ima okvir z imenom in sliko avtorja. Nekje ni slike, spet drugje pa ni niti opisa avtorja in piše preprosto: "Spoštovani avtor! Vnesite prosim svoj kratek življenjepis in sliko." Zakaj tega niso mogli rešiti pred predstavitvijo blogov, ne vem.

Druga zamera gre virom RSS. Nikjer na strani nisem zapazil gumba za naročilo na bloge. Sicer mi Firefox v naslovni vrstici prikaže ikono za vir RSS, vendar je ta namenjena vsem blogom, ne posameznim. Tako zaenkrat ni videti načina, da bi se naročil samo na tiste avtorje, ki te zanimajo. Če hočeš brati Partljiča in Semoliča, boš zraven bral še Atomik Harmonik.

Članke je mogoče ocenjevati in jih komentirati. Za komentiranje moraš biti žal prijavljen, tako da se mi ni dalo ustvarjati še računa, da bi preizkusil komentarje. Prav veliko jih na tej točki ni videti.

Na nek način razumem, kaj želi RTV s tem korakom doseči. Želijo biti kul in šik ter se pridružiti blogovski sceni. Vsak od teh avtorjev bo sedaj imel blog, kar naj bi ga naredilo bolj dostopnega javnosti. To je samo moje mnenje, glede na to, da nikjer na spletni strani ni eksplicitno razdelano, za kaj gre pri vse stvari.

Kar me skrbi je nekaj drugega. Stvar mi ponovno izgleda kot nekakšen obzidan vrt, kjer se vrtijo eni in isti ljudje, razglabljajo o enih in istih stvareh in se ne zanimajo za nič, kar ni v njihovem ozkem krogu. Zakaj tako mislim? Recimo, na blogih nihče nima blogrole, kar pomeni, da so od ostanka slovenske blogosfere popolnoma ločeni. Imajo dostop do statistike, da vedo, kdo o njih piše in kdo jih ima na svoji blogroli zunaj njihovega sistema? Osebno bi rekel, da ne.

In tu naletimo na osnovno vprašanje, ki ga je pred kratkim zastavil had. So blogi mediji? Odgovor ni nikoli preprost. Da in ne. Na nek način so videti kot mediji, ker ljudem odpirajo možnost, da predstavijo svoje znanje in svoje poglede. Toda po mojem je bolj pomemben drug osnovni koncept bloga - komunikacija. Namen bloga ni samo, da napišeš nekaj in to pošlješ v prazen eter, ki bo to pobral. Ne, namen bloga je, da s svojim zapisom postaviš informacijo, ki je potem na voljo drugim, da o njej razmišljajo, jo komentirajo, razširijo ali zanikajo. Nekako kot dialog.

RTV Slovenija ima bloge. Ki niso vključeni v blogosfero. Obnašajo se kot medij in mislijo, da bo s tem, ko bodo zbrali znane ljudi dejansko kaj dosegli. Namesto, da bi se vključili v blogosfero in se odprli novim idejam, ki bi jih lahko ustvaril zgoraj opisani dialog, se raje trmasto zapirajo v svoje slonokoščene stolpe. Vzemimo primer Maria Galuniča, proti kateremu nimam nikakršne osebne zamere. Njegove oddaje ne gledam, sem ga pa zadnjič videl v TLP in je izpadel kot čisto kul tip. Njegov blog je relativno simpatičen. Toda več ali manj piše o tem, kako je bilo na oddajo. Zakaj ne bi recimo izpostavil določenih vprašanj televizijske produkcije? Morda bi mu kdo lahko kdo predlagal kakšno novo zamisel.

Atomik Harmonik bi lahko predstavljali svoje izkušnje na estradi, svoje video posnetke ponudili ljudem, da jih predelajo ali pa preprosto obveščali ljudi o koncertih, ki jih imajo in kje jih lahko človek sreča. Na nek način bi morali vzpostaviti komunikacijo s svojimi oboževalci. Vprašanje je, če je blog v stilu RTV prava pot. Mogoče bi bil MySpace boljši.

Pa še ena kritika. Zakaj točno se zdi večini potrebno, da pišejo o popolnoma vsakdanjih stvareh? Mačke, ptički, izgubljene denarnice ... Kaj ti ljudje nimajo strokovnosti na nekem področju, ki bi jo lahko predstavili širšemu bralstvu? Nenazadnje delajo zanimive stvari, zakaj ne pišejo o njih? Mislim, ko je Guardian naredil blog Commentisfree, je na njem zbral enako pomembne ljudi, vendar ti pišejo o problematikah, svojih izkušnjah in pogledih. Zakaj se pri nas smatra, da je blog nujno "najstniški dnevnik"?

Nekaj zapisov je sicer dobrih. Igor Bergant mi je bil kul. Vilfan bi mogoče lahko bil kul, če ne bo pisal samo o vnuku.

Za zaključek: RTV Slovenija blogi so poskus, ki ne izstopa ne po posebni zanimivost saj trenutni kupček zapisov ni ravno naredil nekega vpliva. Poleg tehničnih pomanjkljivosti se mi osebno zdi, da stvari manjka vizije in smeri.

Saj ne, da bi vedeli, da sem pisal o njih ;).