ponedeljek, marec 19, 2007

Monitor včasih tudi posluša

Pred kratkim sem pisal o tem, da se je Monitor odločil za uvedbo "tečne" registracije za svoje vsebine. Spotaknil sem se predvsem ob to, da so uvedli registracijo za vse vsebine, tudi za novice.

Vmes sem imel še kratko debato z nekom iz Monitorja, ki mi je zaupal, da tudi sami niso najbolj navdušeni nad to odločitvijo. In nekaj dni kasneje? Monitor ne zahteva več registracije za novice. Svašta.

Sicer imaš kot neregistriran uporabnik dostop samo do zadnjih nekaj deset novic, ampak načeloma mi je vseeno, saj tudi RSS ni več "kriplast", kar pomeni, da so v njem ponovno vključeni celi članki. Čestitam za pameten korak.

Kar je sedaj zabavno je sledeče: Monitor mi pošilja svoj RSS v celoti. Nekaj dni kasneje novice sicer umaknejo za zid registracije, ampak celi RSS članki so še vedno v mojem Google Readerju, ki zvesto shranjuje. V osnovi to pomeni, da imam celoten arhiv novic, pa če sem registriran ali ne. Hecno.

S tem ne želim ponovno kritizirati Monitorja (čeprav osebno ne vidim nikakršnega smisla, v ščitenju novic, ki nekako ne predstavljajo konkurenčne prednosti medija). Raje bi ta primer uporabil za oris, kako so se s prihodom novih tehnologij vsebine spremenile. Če medij po določenem času zaklene svoje vsebine, jih ne more več zares odstraniti. Nahajajo se na diskih, v bralcih, v brskalnikih, kjerkoli že. Ljudje se navajamo, da svoje novice in vsebine dobivamo prek različnih kanalov in jih želimo dostopne kjerkoli že smo. In načeloma jih želimo imeti tako, kot to želimo mi, ne tako, kot si to predstavlja medij, ki je vsebino izdelal. Razumem njihovo željo, da ohranijo nadzor nad vsebino, vendar ta nadzor ni več ravno v skladu z željami porabnikov teh novic. In počasi prihajamo v obdobje, kjer se odnos med medijem in bralcem radikalno spreminja.

Ko že ravno pišem o teh stvareh, poglejmo še malo na tuje.

Zadnje tedne je v blogosferi veliko prahu dvignilo preoblikovanje spletne strani USA Today. Kaj so naredili? Dodali so veliko družbenih funkcionalnosti, kot so komentarji, glasovanje za posamezne članke, fotografije in iskanje. Svojim bralcem so omogočili načine, da jim posredujejo povratne informacije o njihovem delu. Veliko tipičnih uporabnikov nad prenovo sicer ni bilo navdušenih, toda vseeno si je USA Today prislužil tudi veliko pohval za drzen korak.

The Economist se je odločil za nekoliko drugačen korak. Predstavili so projekt Red Stripe. V osnovi gre za to, da so vzpostavili skupino, ki naj bi odkrila, kako naj se ta tednik izboljša. Skupina je postavila spletno stran, blog in začela bralce pozivati, naj predlagajo svoje zamisli. Nagrada za sprejete zamisli ni bogve kaj - 6-mesečna naročnina na tednik - toda zamisel je vseeno zanimiva.

Kar torej vidimo je, da se mediji premikajo proti bralcem. Iščejo njihove povratne informacije in mnenje. Iščejo načine, s katerimi bi se jim približali in jih nenazadnje naredili aktivne sodelavce pri oblikovanju medija. S tem ne pravim, da morajo zdaj vsi časopisi in revije na vrat na nos skočiti na voz družbenih medijev in uvesti glasovanje in kaj jaz vem kaj vse še. Toda vseeno je čas, da mediji o svojih bralcih razmislijo malo drugače kot le o številkah, s katerimi lahko dvigajo ceno svojim oglaševalcem.

Več o tem:

Tudi Monitor prešel na registracijo
Oglaševalci in njihovi križi

1 komentar:

Simon Gležnjarski pravi ...

Hja, ko sem se pred dvema tednoma prijavil k njim, sem se lahko logiral v sistem že preden sem svojo registracijo potrdil s klikom na povezavo v e-sporočilu, ki so mi ga poslali v nabiralnik.

Hecno, ne?