petek, februar 02, 2007

Spet malo o medijih in malo o vsebinah

Zadnjič sem na tem blogu nekoliko razmišljal o vsebinah in medijih. Zapisal sem, da bodo morali mediji razmisliti o drugačnem načinu gledanja na svojo vsebino, še posebej v luči tega, da imajo članki na spletu nekoliko drugačen življenjski cikel kot običajni mediji. Za več informacij, lahko preberete celoten zapis.

No, v zadnjih nekaj tednih se je pokazalo, da ameriški založnik ZDNet tak pristop že uporablja. Svojim novinarjem, ki imajo bloge, plačujejo glede na uspešnost, kar v osnovi pomeni, da za več klikov dobijo več denarja. Gre za enega prvih poskusov, kjer se meri dejanska uspešnost novinarja.

Seveda ima tak pristop svoje slabe plati. Izpostaviš se možnosti, da bodo novinarji uporabljali senzacionalne naslove, ki bodo pritegnili veliko klikov. Tipičen primer najdemo na slovenskih agregatorjih blogov, kjer so določeni zapisi naslovljeni z žgečkljivimi vsebinami, kar nedvomno potegne veliko klikov. Toda po drugi strani ima načeloma blogerski svet s svojim sistemom povezav relativno dober mehanizem za ponovno vzpostavljanje ravnovesja. Seveda ne vedno, toda praviloma to velja.

Druga zanimiva novica pa prihaja z bloga podjetja Hitwise, ki se ukvarja z meritvami spletnega prometa. Če slučajno ne veste, je te dni globalno na trg prispela nova različica operacijskega sistema Windows, ki nosi ime Vista. No, fantje in dekleta pri Hitwise so spremljali promet z iskalnikov in najprej ugotovili, da se je promet na iskalnikih preko ključnih besed Windows Vista in Microsoft Office precej povečal. To seveda ni ravno presenetljivo.

Kar je bolj zanimivo je analiza tega, katere strani obiščejo različne starostne skupine. Vzemimo za primer poizvedbo "Windows Vista". V Googlu je prvi zadetek praviloma uradna Microsoftova stran, na drugem mestu pa članek o operacijskem sistemu v Wikipedii. Kar je zanimivo, da več mladih ljudi raje klikne na članek v Wikipedii kot na uradno stran.

Očitno gre za pomembno spremembo navad. Mlajši ljudje so se navadili Wikipedie in jo jemljejo kot relevanten vir informacij. Gre torej za generacijo, ki jo dolgočasijo trženjske fraze o tem, kako je nekaj najbolje, najbolj varno in oh in sploh. Raje se obrnejo na vire, ki jim zaupajo in ki jim dejansko dajo informacije, ki jih potrebujejo. Ker bodimo odkriti, vse kar rabiš vedeti o Windows Visti lahko izveš na strani v Wikipedii. Kar je bolj problematično za podjetja je, da so na strani v Wikipedii tudi stvari, ki bi jih podjetje raje zamolčalo ali pa skrilo v drobni tisk.

Toda ti rezultati govorijo še o nečem drugem. Vsebina je važna. Boljša je vsebina, bolj relevanten vir lahko postane spletno mesto. To pomeni, da vsebina ni več vezana na medijske organizacije in podjetja, ki jo želijo obdržati po svojim nadzorom, temveč jo lahko ustvarja tudi širša skupnost. S tem se ustvarja novo ravnotežje moči, ki ga bodo lahko prvi izkoristili samo pod pogojem, da se odkrito in odprto pridružijo širši skupnosti. In ob tem seveda iz svojih rok izpustijo nekaj malega nadzora.

3 komentarji:

domen pravi ...

Hm. Tale več klikov/več denarja je sicer fin iz ekonomskega vidika (tako za novinarja kot za časopisno hišo, ki tako dobi več denarja od oglasov), je pa "ne fin" iz vidika opozarjanja na teme, ki so pomembne, niso pa zanimive. Primer iz Dnevnik.si - Prvi trije najbolj brani članki ever so:

- Se vam ne zdi, da je s Suri Cruise nekaj narobe?
- "Ko sem ubil prvega človeka, nikoli več nisem bil Srečko"
- Miša Molk: Gole prsi znanih Slovenk v vsako hišo

Get my point? Uspešnost novinarja tukaj nima nič, ker grem stavit, da se novinarji bolj trudijo in več delajo za članke o aferah, napakah in analizah kot pa sem se trudil jaz z Suri Cruise (vse skupaj pol ure dela).

Ravnovesja tukaj ni in ga po mojem mnenju nikoli ne bo. Ljudje niso razsvetljeni posamezniki z neskončno modrostjo. Tukaj se nikoli ne bo zgodil čudež, če zanj ne bodo poskrbeli uredniki oziroma novinarji, ki bodo z raznimi "triki" skušali prodati pomembno a neatraktivno vsebino. Kar je ZELO težko. Folk pač ve, kaj hoče.

Folksonomičnost je načeloma fina, tako kot je načeloma fina demokracija. Težava nastane, ko v tej folksonomičnosti sodeluje "premalo" ljudi oziroma se oblikujejo interesne skupine. In internet vseeno uporablja "premalo" ljudi - tukaj mislim diverziteto. In čeprav ne obstaja portret blogerja oziroma bralca blogov, to še ne pomeni, da ta medij uporabljajo vsi.

Glede wikipedije pa mislim, da ljudje niso motivirani pozitivno ampak negativno - "Karkoli, samo da NI m$ homepage!"

Objektivnosti itak ni.

Franc pravi ...

Glede webometrike bi bil previden s prehitrimi zaključki; zadeva je v zgodnjem obdobju razvoja in jo zato čaka še veliko pasti, najbrž pa tudi solidna prihodnost. Nedvomno bodo bolj rafinirani algoritmi s časom grobe manipulacije onemogočili in zagotovili večjo verodostojnost ocene kvalitete ali aktualnosti, kar bo pač povpraševano. V znanosti že desetletja iščejo možnost zanesljivega napovedovanja njene objavljene kvalitete, citacijski indeksi in faktorji vpliva so zadevo pripeljali zelo daleč, vendar se išče nova in zanesljiveša orodja. Eno takih je nedavno zasloveli H-indeks, ki postaja vse bolj cenjen. Prepričan sem, da bo tudi webometrika imela kmalu več pokazati v podobni smeri.

Slothrop pravi ...

Domen, ne bom rekel, da se do neke mere ne strinjam s teboj. Seveda se s tem konceptom odpreš možnosti senzacionalnosti in pomanjkanja kakovostnih vsebin.

Vendar se strinjam samo do neke mere. Trg, oziroma bralci, zahtevajo oboje. Mogoče ne v enaki meri, toda vseeno. Trg za resne in poglobljene vsebine bo vedno obstajal. Zakaj me ne skrbi? The Economist je v zadnjih nekaj letih dosegel strmo rast bralstva in je med najuspešnejšimi revijami. Zakaj? Ker se niso prepustili senzacionalnosti in "poneumljanju" vsebin, temveč so se osredotočili na bolj resne in kompleksne teme. Torej očitno povpraševanje obstaja.

Je pa seveda tukaj problem, s katerim se bodo morali novinarji soočiti slej ko prej. In to je dejstvo, da njihovo "bralstvo" ni brezoblična masa, ki ji lahko prodajajo tisto, kar se novinarjem in urednikom zdi. Malo bolj bodo morali razmisliti, kdo točno so njihovi bralci in kaj pričakujejo. Nekateri ljudje želijo konkretne lokalne novice. Spet drugi hočejo poslovne analize. Seveda je v primeru senzacionalnega pisanja to laže, ampak vseeno dejstvo ostaja. V tem trenutku v Sloveniji večina novinarjev deluje na načelu "Jaz vem, kaj je prav in kaj je pomembno in to bom pridigal." Think again. Tvoji bralci so tisti, ki določajo, kaj je pomembno.

In prav iz tega razloga menim, da se motiš tudi v zadnjem delu komentarja. Ljudje ne obiskujejo Wikipidijine strani o Visti zato, ker bi bile "NE-MS", temveč zato, ker jim uradna stran ne ponudi informacij, ki jih iščejo. Zato bo v prihodnosti vsebina tista, ki bo pomembna in ne tisto, kar se bodo odločile "višje sile".