V sporočilu se nahaja kar nekaj zanimivosti, najbolj zanimivi pa sta se mi zdeli naslednji:
"Na testih enega izmed vodilnih proizvajalcev varnostnih programov, je zaščito novega Windows Defenderja prebilo kar 84 % virusov, vključno s 15 najpogostejšimi oblikami teh zahrbtnih programčkov", so še povedali pri SOSED-u.Drugi del pa je bil še bolj zanimiv:
"Na tisoče ton starih monitorjev, grafičnih kartic in celih računalnikov vsebuje ogromno škodljivih snovi", zatrjujejo v podjetju, zato predlagajo, da uporabniki s spremembami počakajo vsaj nekaj mesecev, saj bi prevelik naval na nove naprave lahko predstavljal resno nevarnost okolju.
V prvem delu gre za raziskavo podjetja Webroots, ki (mimogrede) tudi samo nudi zaščito pred vohunsko programsko opremo. Sosedu se ni zdelo vredno, da bi navedel vir svoje izjave in so se raje skrili za "vodilnim proizvajalcem varnostnih programov". Raziskava je potekala tako, da je Webroots sam izbral programe, ki jih je bilo potrebno odkriti. Zaradi tega ni nič čudnega, da je njihov izdelek blestel, medtem ko konkurenca pač ne.
Toda na tej točki zamerim predvsem mediju. Vem, da Računalniške novice niso ravno zaupanja vreden medij, toda malo več napora pa bi vseeno pričakoval. Tako kot zadeva stoji zdaj, je vse skupaj bolj govorica kot karkoli drugega. Žalostno je, da novice ljudje dejansko berejo, čeprav so v veliki meri samo kopiranje PR-a.
Drugi izsek, ki sem ga izpostavil pa je naravnost bizaren. Zakaj točno bo ekološka škoda kaj manjša čez kakšen mesec? Vem, sicer iz kje te izjave prihajajo, toda ta časovna omejitev? Če bo določeno število ljudi zamenjalo opremo, jo bodo pač zamenjali. Kakšno vlogo tukaj igra čas pri ekološkem vplivu novega operacijskega sistema, ne vem.
2 komentarja:
Veš kaj mi je padlo v oči: "Žalostno je, da novice ljudje dejansko berejo, čeprav so v veliki meri samo kopiranje PR-a."
Haha, tale je pa nevarna... Osebno sicer nikdar nisem maral PR sporočil (saj to verjetno veš/vidiš iz clipingov), zato se globoko strinjam s tabo. Tvoje razmišljanje mi je celo vzbudilo misel, da bi mediji za ohranjanje svoje kredibilnosti, ne smeli objavljati PR sporočil (pa saj se itak ve, kdo in zakaj jih objavlja). Pa se potem vprašam, čemu sploh PR, kjer se nekdo trudi, da ga sestavi, korektno prevede, predela za potrebe slovenskega trga... večina pa potem roma v koš.
Hmmm. Sporočilo za javnost je z mojega stališča nek higienski minimum. Podjetje pač mora na nek način obveščati novinarje o novostih. PR-i so pač verjetno najboljši način za to.
Kar me dejansko moti je nekaj drugega. Namreč popolnoma neselektivno objavljanje sporočil za javnost, še posebej če gre za take stvari, kot je tule. Če recimo Oracle objavi, da je na voljo nova različica podatkovne zbirke za ne vem kateri UNIX, potem kaj dosti drugega kot povzeti PR ne moreš. Večina slovenskih novinarjev pač ne more preveriti ali Oracle na vseh točkah govori resnico.
Pri stvareh kot pa je tale, pa gre za dejansko bedarijo, ki bi jo novinar moral opaziti. Že površen pogled ti da namreč hitro vedeti, da je nekaj narobe.
Mislim, da obavljanje PR-ov nikakor ni neposredno povezano s kredibilnostjo. Kot pri vsaki stvari, tudi tu velja, da je najboljša srednja pot. Če PR govori o neki novi različici mediju ne more škoditi, če objavi, da je ta izdelek sedaj na trgu. Če pa v PR-u piše, da je ta in ta največji, obenem pa to ni čisto samoumevno, pa je odgovornost novinarja, da to preveri. Nekaj so pač trdna in preverljiva dejstva (izdelek je na trgu), nekaj pa je vprašljivo. Novinarji so po mojem tu zato, da to razliko opazijo.
Objavite komentar