Delo in njihova tehnološka rubrika

Slovenski dnevniki na področju tehnologije niso najboljši primer blestečega novinarstva. Moj občutek je, da dnevniki na tem področju ne znajo najbolje oceniti kaj je pomembno, kaj zanimivo in kaj namenjeno njihovi ciljni publiki. Preveč je ukvarjanja z raznimi telekomunikacijami in teorijami zarote in premalo zanimivosti, zaradi katerih bi šel brati njihove prispevke. Mogoče še najbolje je zanimivost in pomembnost dogodkov uskladil Večer, ki je še najbolj usmerjen h končnemu uporabniku.

Delo je imelo pred časom vsak teden poseben del namenjen tehnologiji, vse skupaj pa se je imenovalo Infoteh. Nato je pred časom ta rubrika izginila in se v zadnjih dveh tednih precej po tihem ponovno pojavila. Prejšnji teden sem jo zgrešil, medtem ko mi jo je ta teden celo uspelo ujeti.

Ko sem prebral stran sem bil istočasno zgrožen in presenečen. Kot prvo, stran je napolnjena z ocenami. V današnji izdaji sta ocenjena dva mobilna telefona, prenosnik Packard Bell ter zapisovalnik Blu-ray. Nobene resne novice ali članka o tehnologiji. Zakaj, za vraga, je treba ocene objavljati v dnevniku, kot je Delo? Saj imajo ocene lahko tudi v Poletu ali Vikend magazinu. Dnevni časopis je namenjen novicam in dogodkom ter trendom. Stvarem, ki so zanimive. Ocene to žal niso. Poleg tega so pisali oceno prenosnika Packard Bell. Zakaj ne Acer, HP ali Lenovo, ki jih v Sloveniji prodajo več kot pet?

Toda moje presenečenje je še naraslo, ko sem zagledal kdo so avtorji člankov. Ne glede na to, da ima Delo svoje lastne pisce za to področje, so se očitno odločili, da to prepustijo zunanjim izvajalcem. In iz kje prihajajo? Iz Connecta. Iz časopisa, ki je prepričan, da je Appleov OSX "okrnjen sistem za dlančnike", v katerem pogrešajo "orodje za defragmentacijo diska in urejevalnik registra". Poleg tega so prepričani, da OSX uporablja AppleTalk. Da, taki strokovnjaki pišejo za največji slovenski dnevnik. Če pomislim, da morda enaki amaterji pišejo ostale strani, potem Dela ne odprem več. Kako naj človek verjame časopisu, za katerega pišejo taki bedniki. In tu skrbno izbiram besede.

Vedno manj razumem, kakšna je strategija Dela na vseh področjih tehnologije. Od njihove rubrike s tega področja in spletne strani, ki jo čedalje bolj zaklepajo, do katastrofalne polomije, ki jo imenujejo Delo blog. Politične spletke me ne zanimajo in veliko časa sem bil nekako prepričan, da novo vodstvo in uredništvo ne bo pretirano vplivalo na kakovost časopisa. Toda ne glede na politično usmerjenost pada kakovost. Kar je v tem času, ko časopisi čedalje bolj čutijo pritiske drugih medijev, ni dobro znamenje.

Še dopis glede tega, zakaj v besedilu ni povezav. Na članke ne morem povezovati, ker so zaklenjeni za uporabnike Dela Premium. Revija Connect nima spletne strani, ki bi jo človek hitro odkril. Na Delov blog pa nočem poslati nič hudega slutečih bralcev. Tako.