The Ramones so del odraščanja. Če poslušaš punk so del najbolj železnega repertoarja in odličen izgovor, da streljaš grde poglede proti snobom, ki vihajo nos nad tremi ali štirimi akordi, ki predstavljajo hrbtenico tipičnega komada.
Toda The Ramones niso le punk band. S svojim pristopom h glasbi so združili pop in punk na najboljši način - Beach Boys in Beatli so v The Ramones srečali News York Dolls in The Stooges. Njihove skladbe so himne v najboljšem pomenu. Hey, Hoy, Let's Go!
Osrednja tematika v njihovem opusu je minimalizem. Kitarski solo v skladbi I Wanna Be Sedated sestavlja en sam ton. Seveda pa je resnično dober minimalizem težko doseči in The Ramones so bili njegovi mojstri, le redko preseženi.
Izbrana skladba ni najbolj tipična. Uradni naslov je sicer My Brain is Hanging Upside Down, podnaslov pa Bonzo Goes to Bitburg. Gre za odziv na kontroverzni obisk ameriškega predsednika Ronalda Reagana v nemškem Bitburgu. Pri tem je obiskal pokopališče, na katerem so bili pokopani tudi nemški vojaki SS, kar je sprožilo močne odzive. Bonzo je referenca na lik, ki ga je Ronald Reagan igral v času svoje filmske kariere. Naslov je bil iz Bonzo Goes to Bitburg preimenovan v My Brain is Hanging Upside Down zaradi političnih nasprotij med Joeyjem in Johnnyjem, demokratom in konzervativcem.
Komad ni čisto tipičen in predstavlja odstopanje od klasičnih The Ramones - besedilo je resno, produkcija je izredno čista in struktura je nekoliko kompleksnejša. Po mojem mnenju je ta "power pop punk" nekaj najboljšega za petek zjutraj.
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
