O tem, kako slovenski mediji zanemarjajo splet sem že pisal. Večkrat. Toda skoraj vsak mesec me udari novo spoznanje, da na trgu nekaj preprosto ne more biti v redu. Pred kratkim sem pregledoval, kaj mediji poročajo o določeni tematiki in v oči mi je padlo, da je sumljivo veliko člankov podpisanih z STA. Za neposvečene - gre za Slovensko tiskovno agencijo, torej novičarsko agencijo, na katere se mediji po vsem svetu zanašajo, da jim ni treba na vsako pasjo veselico.
Še tuje novice.
Toda to, da je avtor STA pomeni tudi, da medij ne vlaga v lastno poročanje, zato sem naredil kratko analizo, koliko člankov na spletnih straneh slovenskih medijev je prispevala naša vrla agencija. Preizkus je precej preko prsta, vendar da vsaj malo vpogleda v to, kaj se dogaja. Začel sem z rubriko Slovenija, torej slovenske novice. Poklikal sem zadnjih deset člankov v kategoriji in pogledal avtorje.
Delo - trije članki, kjer je STA naveden kot soavtor - 30 odstotkov
Dnevnik - deset člankov, kjer je STA naveden kot edini avtor - 100 odstotkov
Večer - devet člankov, kjer je STA naveden kot edini avtor - 90 odstotkov
Siol.net - deset člankov, kjer je STA naveden kot edini avtor - 100 odstotkov
Zurnal24.si - štirje članki, kjer je STA naveden kot soavtor - 40 odstotkov24ur.com - en članek, kjer je STA naveden kot edini avtor, štirje kot soavtor - 50 odstotkov
RTVSLO.si - štirje članki, kjer je STA naveden kot soavtor - 40 odstotkov
Delo - šest člankov, kjer je STA naveden kot soavtor - 60 odstotkov
Dnevnik - osem člankov, kjer je STA naveden kot edini avtor - 80 odstotkov
Večer - štirje članki, kjer je STA naveden kot edini avtor - 40 odstotkov
Siol.net - pet člankov, kjer je STA naveden kot edini avtor - 50 odstotkov
Zurnal24.si - trije članki, kjer je STA naveden kot soavtor - 30 odstotkov24ur.com - štirje članek, kjer je STA naveden kot soavtor - 40 odstotkov
RTVSLO.si - trije članki, kjer je STA naveden kot soavtor - 30 odstotkov
Skupno imamo torej 78 člankov, kjer je STA avtor ali soavtor. Kar 55 odstotkov dnevnih novic torej napiše en sam ponudnik, ne glede na to, kateri medij berete. Ob tem se zastavljata dve vprašanji. Prvo je, zakaj za vraga STA preprosto ne odpre svoje strani splošni javnosti in začne s prodajo oglasov. Vedno bodo hitrejši od vseh ostalih in lahko namesto prodaje posameznih člankov dosežejo bistveno večji nabor uporabnikov.
Drugo vprašanje je, kaj se bo zgodilo z mediji, če se to dejansko zgodi. Mogoče bodo končno spoznali, da splet ni nekaj popolnoma drugega kot tiskana izdaja, ampak je preprosto drug kanal za iste vsebine. Govorimo namreč o spletu - tiskane izdaje Dnevnika, na primer, imajo članke o istih zadevah, ki jih napišejo novinarji. Če to ni za crknit, pa tudi ne vem.
Moj glavni problem s sedanjim stanjem je njegova neučinkovitost. Pred pojavom spleta je bilo logično, da je STA posredovala novice ločenim medijem za distribucijo, preko spleta pa ni nobenega razloga, zakaj bi sedem medijev objavljalo isto besedilo, če bi ga lahko samo osrednji vir. Trenutno stanje je preprosto kopiranje iste vsebine in gostovanje na različnih domenah. V digitalnem svetu za to preprosto ni praktičnega razloga.
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
Povezani zapisi
Neizkoriščeni potenciali spleta
Mediji z roko v roki z družabnimi mediji
Ne gre za tehnologijo, temveč za vsebino
Povezani zapisi
Neizkoriščeni potenciali spleta
Mediji z roko v roki z družabnimi mediji
Ne gre za tehnologijo, temveč za vsebino
