Pred kratkim sem pisal o prihodnosti medijev in zapisal tudi, da pričakujem, da papirnate izdaje predvsem časopisov nimajo več jasne prihodnosti. Seveda to ne pomeni, da bodo izginili ravno čez noč, toda njihova prihodnost je nedvomno pod vprašajem.
Te dni je izšla Nacionalna raziskava branosti (NRB), s katero merijo doseg medijev. Gre za analizo, koliko ljudi se določen tiskani medij dotakne, kar imenujejo doseg. Ker sem imel včeraj nekoliko preveč časa, sem s spletne strani pobral podatke, da bi videl, kako se stvari dogajajo na nekoliko daljši rok. Rezultati temeljijo na dosegu med letom 2006 in zadnjim merjenjem med julijem 2008 in junijem 2009.
Pa pojdimo po vrsti. Največji upad je doživelo Delo, ki mu je doseg z 203.000 ljudi v letu 2006 padel za 33 odstotkov na 138.000 ob zadnji meritvi. Drugi največji (23-odstotni) upad je doživel Dnevnik, Večer pa je obdobje preživel s 13,5-odstotnim padcem dosega. Finance so preživele z 11-odstotnim padcem dosega, izgubam pa se niso izognile niti Slovenske novice, ki so izgubile 5 odstotkov.
Žurnal24 je bil edini, ki je v zadnjih treh merjenjih povečal doseg in sicer za kar 20 odstotkov. Z začetnega dosega 201.000 so ga povečali na 242.000.
Rezultati jasno pričajo, da brezplačniki in splet močno spodjedajo obstoječi časopisni trg. Brezplačni Žurnal24 je očitno prepričal veliko ljudi, da jim ni več potrebno plačevati za dnevne novice, saj jih lahko dobijo zastonj na poti v službo. Podoben učinek ima seveda tudi splet.
Še huje je, da se v tem trenutku krči tudi oglaševalski trg in prav tako seli na splet. Tiskani časopisi tako obenem ostajajo brez bralcev in brez oglaševalcev. Osebno predvidevam, da se bo doseg tiskanih časopisov nezadržno zmanjševal vsaj še nekaj časa. Vprašanje je predvsem, kdaj se bo prvi medij odločil, da ni več smiselno podpirati bralcev tiskane različice.
Tiskan medij ima namreč vsaj eno pozitivno lastnost, zaradi katere založniki vztrajajo pri njih. Trenutno so oglaševalci pripravljeni plačati več za tiskano različico iz več razlogov - naročniki predstavljajo zvesto in osredotočeno javnost, za katero so pripravljeni plačati več. Poleg tega je v papirju mogoče bolje izkoristiti oglaševalske evre, saj so oglasi na nek način del vsebine (čedalje pogosteje kar vsebina), medtem ko so na spletu bolj ali manj moteča sitnost. Rezultat tega je, da lahko mediji za doseg 1000 bralcev s tiskano različico računajo več kot na spletu.
Toda prepričan sem, da ta model ni dolgoročno vzdržen. Ne vem, kje točno je kritična masa ubežnikov iz tiskanega sveta, ko se bodo mediji odločili, da je tisk mrtev. Prepričan pa sem, da trenutek, ko bo tudi prvi slovenski časopis prešel v čisti spletni medij ni več daleč. Lahko pobiramo stave. Moj denar je na 2011.
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
Povezani zapisi
Neizkoriščeni potenciali spleta
Mediji z roko v roki z družabnimi mediji
Ne gre za tehnologijo, temveč za vsebino
