Večigralski Quake brezplačno v vašem brskalniku

Quake, če slučajno ne veste, je legendarna prvoosebna streljačina, ki je predvsem v prvih par iteracijah pomembno premikala meje na področju računalniških iger, predvsem s tehnološkega vidika. Govorim predvsem o tridimenzionalni grafiki in uporabi poligonov za razliko od klasičnih pikslov, ki so bili uporabljani prej. Sicer nisem bil nikoli ravno strašen oboževalec, sem pa kar nekaj od iger v seriji preizkusil.

id Software, studio, ki stoji za franšizo, se je odločil, da bo izdelal različico igre, ki jo bo mogoče igrati v spletnem brskalniku in jo poimenoval Quake Live. Obiščete spletno stran, si ustvarite račun, prenesete nekaj malega programske opreme in se priklopite na igro. Najprej morate opraviti kratek preizkus, kjer pokažete v kako napredno skupino igralcev sodite, nato pa lahko preprosto vskočite v eno od številnih iger, ki se odvijajo. Na voljo so vam različne oblike klasičnih večigralskih scenarijev - Capture the Flag, Deathmatch itd.

Sama zadeva dejansko deluje kar spodobno. Niti ni preveč obremenjujoča za računalnik, seveda pa to pomeni, da teče v ločljivostih od 640 x 480 do 1024 x 768. Lahko jo igrate tudi v celozaslonskem načinu ali pa neposredno v brskalniku. Grafika ni ravno spektakularna, ni pa niti pretirano slaba. Spopadi so tipični - hitri, brutalni in če ne veš, kaj počneš, si večino časa mrtev. Tako jaz, na primer, ki nimam posebnih izkušenj, naberem največ pet ubojev na tekmo.

Pod črto -  Quake Live je zanimiv eksperiment, ki ga odlikuje predvsem to, da je brezplačen. Ni vam potrebno ne plačevati naročnine in ne kupiti igre, da bi jo lahko igrali. Obenem je tudi prav prijeten način za zapravit kakšne pol ure. Seveda pod pogojem, da so prvoosebne streljačine nekaj, kar vam je všeč.

Sedaj pa hitro "fragat" :).

Še par zaslonskih slik, da vidite, kako zgleda vhodna stran za izbiro iger ter sama igra.

 

 

Hapax Legomena in še več sedaj tudi na Twittru

Hm, Twitter ... Moram priznati, da na prvi pogled nisem videl posebne koristi v Twittru. Načeloma ne maram komunicirati veliko stvari o sebi ali svojem početju. Nič nimam proti temu, vendar mi osebno tak pristop ni blizu.

Toda kot samooklicanem navdušencu nad tehnologijo mi zadeva ni dala miru. Govora o njej je ogromno, vsi pišejo o njej, vedno več ljudi ga uporablja. Torej je Twitter ostal na radarju, obenem pa se je na leto starem računu nabiral prah. Tako sem se pred kratkim usedel in malo razmislil, ali je Twitter nekaj, kar lahko uporabim.

Po tehtnem razmisleku sem ugotovil, da je odgovor pritrdilen. Seveda pa za tem stoji več razlogov, ki bodo, oziroma že, narekujejo moj način uporabe storitve. Torej - prvi način uporabe je Twittanje linkov na moj blog, ko se pojavijo novi zapisi. Razlog za to je preprost - želim si, da bi blog bralo čim več ljudi, obenem pa se zavedam, da so viri RSS tehnologija, ki marsikomu ni domača. Povedano drugače - Twitter je lahko samo še en dodaten način za spremljanje mojega bloga za ljudi, ki jim Google Reader ni prvi jeziček v brskalniku.

Drugi razlog je moj blog na Tumblrju. Pri svoji dnevni uporabi spleta naletim na številne stvari, ki pa tako ali drugače ne sodijo na moj blog. Morda zaradi vsebine, morda zaradi oblike. Kakorkoli že, Tumblr blog je zamišljen kot tok zavesti najboljših stvari, ki jih najdem na internetu. In Tumblr lahko integriram na Twitter, kar pomeni, da se vsebina samodejno osveži brez mojega posredovanja. Na ta način je Twitter lahko integracija dveh sicer ločenih storitev za vse, ki bi si to želeli spremljati. 

Naj na tem mestu naredim še kratko samopromocijo svojega Tumblrja, oziroma člankov, objavljenih v zadnjem času:

Formula, ki je povzročila finančno krizo
Stara optična iluzija - nov pogled
LEGO - najbolj kul vizitka, ever
Španska vas - kateri jeziki so nerazumljivi za različne narode

Kot vidite gre za zbirko zanimivih videov, člankov, slik in drugih zadev brez posebnih komentarjev in razmišljanj. Zakaj Tumblr in ne direktno Twitter? Stvar osebne preference. Tumblr mi je s svojim oblikovanjem in formo bolj všeč, nudi možnost vključevanja multimedijskih vsebin, povrh vsega pa te ne omejuje z znaki. Česar pri Twittru zaradi svoje dolgoveznosti ne maram. Je pa Twitter po drugi strani zanimiv za čisto dvosmerno komunikacijo, ko želi kdo pokomentirati kakšno objavo, torej namesto komentarjev.

Torej - Twitter bo namenjen vsem, ki si želijo spremljati oba bloga v enem ličnem in privlačnem paketu. Če ne uporabljate RSS-a potem se vam splača naročiti. Število Twittov je relativno majhno - kolikor gledam zgodovino, več od treh na dan ni za pričakovati, kar ni pretirana obremenitev.

Without much further ado - Moj Twitter profil.


Seveda pa se lahko še vedno naročite na RSS tega bloga ali pa Tumblrjev RSS. Viri niso skrajšani, nimajo oglasov in vedno zanimivi :).

NOFX - Don't Call Me White

Kljub temu, da ljubitelji glasbe izredno uživamo v tem, da odkrijemo nekaj novega in svežega, je glasba pomembna tudi z drugega, bolj nostalgičnega vidika. Govorim o glasbi, s katero si pred leti živel in dihal, nato pa so jo nadomestili drugi, bolj sveži zvoki. In nato nastopi trenutek, ko po več letih zaslišiš eno od starih skladb, ki te dobesedno teleportira v drug čas.

NOFX, legendarni kalifornijski pankerji, so že eden izmed takih bendov. V srednji šoli brez njih preprosto ni šlo in album Punk in Drublic je bil del vsakega spodobnega repertoarja. Naj kot zanimivost povem, da si album lastim tako v CD obliki kot tudi na vinilki. Ja, tako dolgo nazaj je bilo, da smo vrteli še črne plošče in jih praskali z iglami na poceni gramofonih.

V glavnem, NOFX, so med najbolj vidnimi predstavniki kalifornijskega punka, ki se je koncentriral okoli založbe Epitaph in vključeval bande, kot so bili Bad Religion, Pennywise, Rancid, Down by Law in številne druge. So pa NOFX od te družbe izstopali predvsem po svoji zabavnosti, saj se za razliko od velike večine ostalih bandov v tej druščini niso jemali pretirano resno. Ne nazadnje govorimo o bendu, ki je napisal skladbo o tem, kakšno sranje so srede in sobote, ko se morajo tuširat.

Izbrani komad Don't Call Me White bo za vse poznavalce skupine morda malo preveč "na prvo žogo". Vendar po drugi strani pooseblja njihovo glasbo. Vključuje namreč skoraj vse njihove najpomembnejše elemente - metalsko našpičene kitare, ritem sekcijo v divjem galopu, speven refren, melodične "backing" vokale in seveda obvezni most pred zadnjim refrenom. Manjkajo sicer kakšni "fake" jamajški vložki in trobenta, ki so prav tako njihova zaščitna znamka. Prav tako besedilo morda ni tako strašno zabavno, kot je oi-jevski "The Brews", ampak NOFX so na Punk in Drublic verjetno dosegli najvišjo stopnjo v svoji karieri - ne le, da so do popolnosti izpilili svoj stil, tudi njihova uigranost je v celoti dosegla vrhunec ravno na tem albumu. In če ne verjamete, da se fantje radi šalijo, malo podrobneje poglejte naslov albuma :).




Mimogrede, če bi radi še več glasbe, sledi par linkov na nekaj slovenskih glasbenih blogov.

Harmonic Generator
Noč na zemlji
Luka V.

Pa še nekaj mojih starejših povezav

The Pains of Being Pure at Heart - Young Adult Friction
Franz Ferdinand - Tonight

Do kam bi segla eksplozija atomske bombe v Ljubljani

Google Maps je koristno orodje - še posebej če ne živiš v Sloveniji. Lani mi je v ZDA prišel izredno prav pri lociranju Starbucksov in podobnih zadev :). Lahko pa je tudi izredno zabaven. Nekdo ga je namreč uporabil, da je z njim simuliral termalno škodo, ki bi jo povzročile različne atomske bombe kjerkoli na svetu. Preprosto vpišete mesto, ki ga želite zbrisati s planeta, izberete vrsto bombe in pritisnete gumb, priročno označen z "Nuke It!"

Rezultat je prikaz škode. Če bi recimo na Ljubljano vrgli bombo "Little Boy", torej enako, kot je padla na Hirošimo, bi bila škoda naslednja:

 

Medcelinska kitajska bomba DF-31, bi svoje delo opravila bistveno bolj učinkovito. Kar je razumljivo - moč hirošimske bombe je bila borih 15 kiloton, medtem ko se DF-31 ponaša s 140 kilotonami. Poglejmo. 

 

Kitajci bi torej izbrisali več ali manj vse znotraj obvoznice, moje rodno mesto Vrhnika pa bi se izognilo najhujšemu. Za konec te simfonije uničenja še na hitro o tem, kaj bi se zgodilo, če bi na našo prestolnica padla ruska "Tsar bomba", najmočnejša jedrska bomba vseh časov z rušilno močjo 50 megaton. Mimogrede, načrtovana moč je bila 100 megaton, ampak so se premislili, da bi omilili posledice sevanja. 

 

No, tukaj tudi Vrhnika kaj dosti nima veliko možnosti za preživetje. Mimogrede na strani lahko preverite tudi, kakšna bi bila škoda v primeru udarca asteroida. 

Google zanikal obstoj Atlantisa

Prejšnji teden je veliko zanimanja poželo odkritje potopljenega mesta Atlantis, ki ga je nek Anglež odkril ob obali Afrike. Gre namreč za zanimiv vzorec, ki je na prvi pogled videti preveč pravilen, da bi bil naravnega izvora in zaradi tega so seveda takoj pomislili, da gre za potopljeno mesto, ki ga človeštvo išče že ne vem koliko časa.

Slika, ki je povzročila zanimanje:
















Mesto bi bilo orjaško - nekatere ulice bi bile 50-krat večje kot ulice v New Yorku. Res, prava poslastica, če bi dejansko obstajalo.

Toda zabavno se mi zdi, da je Google odkritje Atlantisa zanikal na svojem blogu. Sledi, vidne na satelitskem posnetku, so namreč sledi ladij, ki so merile globino morja. Za to namreč uporabljajo zvočne valove, vendar ob tem merijo le omejen pas neposredno pod ladjo. Posledica so zgoraj prikazane sledi.

Zanimivo dejstvo iz Googlovega zapisa je tudi to, da podmorske gore pomenijo, da je morje tam višje, kot drugje. Neposredno od Googla:

We do our best to predict what the sea floor looks like based on what we can measure much more easily: the water surface. Above large underwater mountains (seamounts), the surface of the ocean is actually higher than in surrounding areas. These seamounts actually increase gravity in the area, which attracts more water and causes sea level to be slightly higher.

 Svašta.

Povezani zapisi in sorodne teme:

Google Earth pridobil oceane
Antični Rim v 3D v Google Earth

The Pains of Being Pure at Heart - Young Adult Friction

Indie, oziroma independent pop, mi je osebno hecna zadeva. Namreč - zdi se mi, da je veliko alternativne, oziroma neodvisne glasbe izredno pop. Seveda to ne spremeni dejstva, da je indie pop, katerega najbolj vidni in znani predstavniki so bili The Smiths, nekoliko bolj "pop" kot običajna neodvisna glasba.

Predstavnikov glasbe je kar veliko, med tistimi, ki sem jih poslušal osebno pa so se znašli Architecture in Helsinki in Belle and Sebastian. Kljub temu, da so mi bili oboji kar všeč, si niso ravno našli stalnega mesta v repertoarju, ki ga običajno poslušam.

Te dni sem preko recenzije na Pitchforku naletel na The Pains of Being Pure at Heart. Za svoje bralce sem izbral skladbo "Young Adult Friction", simpatično štiriminutno zadevico, ki povleče poslušalca. Srednje hitra stvarčica sloni na minimalistični ritem sekciji, ki jo dopolnjujejo melodične kitare in klaviature. Vokal je tipično nekoliko "otroški", torej izredno nežen in speven. Kljub temu pa energije v skladbi ne manjka, saj The Pain of Being Pure at Heart ne zaidejo v pretenciozne vode in ohranijo privlačno pristnost in neposrednost.



Mixtape from http://favtape.com/search/pains of being pure at heart young adult



Povezani zapisi

Franz Ferdinand - Tonight
Death Cab for Cutie - Soul Meets Body
Modest Mouse - The Stars are Projectors

Facebook se je pokesal - kaj to zares pomeni

Facebook je v ponedeljek doživel velik šok. Novi pogoji uporabe storitve so razburili uporabnike, blogerje in aktiviste na področju varovanja zasebnosti. Le dva dni kasneje je direktor podjetja, Mark Zuckerberg, v svojem zapisu na Facebooku že najavil, da umikajo nove pogoje in se vračaj nazaj za risalno desko. Novi pogoji naj bi bili napisani bolj človeško in razumljivo in naj bi pridržali Facebooku manj pravic, kot mu jih dosedanji.

Vse lepo in prav. Toda to še ne pomeni, da celotna epizoda ni opozorila na pomembno novo komponento v naših interakcijah z internetom, ki jo s seboj prinašajo družabna omrežja. Da se razumemo, ob primerjavi pogojev uporabe storitev različnih spletnih družabnih storitev, Facebookove še vedno izstopajo po svojem obsegu in pravicah, ki si jih pridržujejo. Myspace, Flickr, Picasa Web Albums in drugi tovrstni ponudniki storitev so zelo previdni pri posredovanju novic. Kljub temu, recimo Picasa Web Album vsebuje stavek, v katerem si Google pridržuje pravico za uporabo vaših slik za promocijo svojih drugih storitev.

Toda Facebookov fijasko (mislim, da mu lahko tako rečemo) je posvetil luč na zanimivo področje. Facebook zatrjuje, da novi pogoji odražajo dejansko uporabo njihove platforme. Recimo, po Facebooku nekomu pošljete mail. Ko zbrišete svoj račun, ne morete pričakovati, da bodo vaša sporočila izginila iz nabiralnikov vseh ljudi, ki ste jim poslali svoja sporočila. Dokaj smiselno. Toda Facebook si je obenem pridržal pravico, da shrani vse podatke, ne samo sporočil.

Zakaj je prišlo do tega? Preprosto, Facebook meni, da vaših informacij ne morejo prikazovati vašim prijateljem, če za to ne dobijo lastniških pravic. Resničnost te izjave je verjetno lahko predmet debate, vendar je treba biti pozoren na to, kaj to dejansko pomeni. Gre za to, da lahko Facebook, ko prejme te pravice, s to vsebino naredi, bolj ali manj vse, kar želi - lahko jo uporablja, licencira, preoblikuje ali karkoli že. Zuckerbergov odgovor na to, me žal pusti hladnega - "morate nam zaupati, da z vsebino ne bomo naredili nič, kar si ne bi želeli". Žal je le težko zaupati podjetju, ki ima sicer 175 milijonov uporabnikov, a nikakršnega zanesljivega vira prihodkov.

Glede podeljevanja pravic je v bistvu še nekoliko huje. V pogojih storitve je namreč tudi naslednji sladkorček:

You hereby grant Facebook an irrevocable, perpetual, non-exclusive, transferable, fully paid, worldwide license (with the right to sublicense) to (a) use, copy, publish, stream, store, retain, publicly perform or display, transmit, scan, reformat, modify, edit, frame, translate, excerpt, adapt, create derivative works and distribute (through multiple tiers), any User Content you (i) Post on or in connection with the Facebook Service or the promotion thereof subject only to your privacy settings or (ii) enable a user to Post, including by offering a Share Link on your website

Poudarek je moj. Z gumbom za posredovanje linka na zapis na vašem blogu ste Facebooku dali tudi pravico, da uporabi to vsebino na način, ki se jim zdi sprejemljiv za vas. Pač, potrebno jim bo zaupati.


Toda na nek način jih je potrebno razumeti. Z uporabo družabnega omrežja se tako ali drugače odpoveš določenim pravicam glede svoje vsebine. Na Flickru ne objaviš fotografije zato, da jih boš pregledoval sam, ampak za to, da jih pokažeš bodisi prijateljem ali celemu svetu. In s tem se odpoveš določenemu obsegu svojih pravic, oziroma vsaj nadzoru nad svojo vsebino. Prijatelj bo recimo tvojo fotografijo prilepil v svoj Facebook profil, kjer jo bo videl nekdo, ki ga sploh ne poznaš in jo poslal naprej po twiterju in tako dalje in tako naprej. Toda vsebina na Facebooku je vseeno malo bolj občutljiva. Na Flickru zavestno poskušaš promovirati svoje slike, na Facebooku pa se načeloma povezuješ s prijatelji in družino. Raven zasebnosti je vseeno nekoliko drugačna.



Vse to seveda ni slabo. Ena od stvari, ki so jih družabna omrežja naredila je ravno to, da je distribucija informacij med posamezniki postala bolj učinkovita. Če je vaš cilj pokazati res lepo fotografijo s potovanja, ki bi jo radi pokazali čim več ljudem, je zgora opisani scenarij odgovor. Toda vsebine, ki jih morda ne želite deliti z vsemi drugimi, pa so seveda popolnoma drugazgodba. Recimo posodobitev stanja izpred petih let - Facebook si pridržuje najrazličnejše pravice nad njim in čeprav verjetno z njimi res ne bodo naredili nič posebej zlobnega, slab občutek ostaja.


Morala te zgodbe je preprosta, a se jo zaveda vse premalo ljudi. Kar se objavi na internetu tam ostane in celo pridobi svoje lastno življenje. Ko nekaj objavimo na Facebooku, nad tem preprosto nimamo več nadzora - če drugega ne, Facebook pridobi nad našo vsebino dokaj nerazumne pravice, ki jih lahko izkoristi, ali pa tudi ne.



Najhuje za Facebook pri vsem skupaj pa je, da s tovrstnimi potezami izgubljajo zaupanje. Storitev, kot je Facebook živi in umre ob zaupanju. Dokler jim ljudje zaupajo, da bodo naredili, kar je prav, bo storitev, ki je koristna na tak ali drugačen način, uspešna. Ko to zaupanje izgine, bodo izginili tudi uporabniki.


Facebook lahko z vašimi podatki počne, kar želi
Zaupanje v medije upada

Kako na hitro do novic z določenega področja

Alltop je odlično orodje, če želite na hitro odkriti bloge in spletne strane, ki se ukvarjajo z določeno tematiko. Na osnovni strani imate na voljo področja, ki jih lahko spremljate in z nekaj kliki hitro pridete do zbirk.
Recimo, stran z viri o trženju se nahaja na naslovu http://marketing.alltop.com/, stran z nasveti za optimizacijo spletnih strani pa na http://seo.alltop.com/. Gre za nekakšne vrste agregator vsebin, le da so vsebine lepo razdeljene po posameznih področjih.

Strani so sestavljene izredno preprosto. Našteti so blogi in spletne strani, pod vsakim imenom pa se nahaja pet najnovejših člankov. Če se z miško zapeljete čez naslov članka, se vam prikaže še uvod v članek. V nekaj minutah lahko tako dobite hiter pregled nad določeno tematiko in tudi trenutnimi trendi na izbranem področju.

Osebno se na Alltop obrnem, kadar želim na hitro pridobiti pregled nad tem, kaj je trenutno vroče, oziroma o čem se veliko piše. Seveda pa pride prav tudi kot odlična odskočna deska za čisto nova področja, o katerih ne veš veliko in želiš samo prebrati nekaj virov s tega področja. 

Pa še nekaj linkov (malo za zabavo, malo za res)


Egiptologija
Kolesarjenje
Heavy Metal

Facebook lahko z vašimi podatki počne, kar želi

Novi pogoji uporabe storitev na Facebooku še razširjajo pravice družabnega omrežja. Že pred novimi pogoji z uporabo storitve Facebooku dovoljujete, da vaše informacije, podatke in vsebine uporabljajo za najrazličnejše namene, vključno s podlicenciranjem drugim ustanovam. No, sedaj so si enake pravice vzeli za vse te podatke tudi po tem, ko ste izbrisali svoj račun.

Novi odstavek:

The following sections will survive any termination of your use of the Facebook Service: Prohibited Conduct, User Content, Your Privacy Practices, Gift Credits, Ownership; Proprietary Rights, Licenses, Submissions, User Disputes; Complaints, Indemnity, General Disclaimers, Limitation on Liability, Termination and Changes to the Facebook Service, Arbitration, Governing Law; Venue and Jurisdiction and Other.

Nasvet: previdno s podatki, ki jih naložite na Facebook.

Cel članek. 

Nekateri videi z YouTuba so sedaj na voljo za nakup ali prenos

YouTube video posnetki so bili v preteklosti vedno na voljo le za ogled preko brskalnika, kar je povzročilo nastanek številnih orodij, ki omogočajo prenos na trdi disk. Sedaj se je končno tudi Google odločil, da za izbrane video vsebine ponudi možnost prenosa na trdi disk. Prav tako bo mogoče določene posnetke tudi kupiti.

Seveda to ne velja za vse posnetke, temveč samo za tiste, ki so se za to možnost odločili in jo omogočili. Spodaj sledi eden takih posnetkov, ki ga je prispevala univerza Stanford:



Z obiskom strani video posnetka na YouTube imate na levi strani neposredno pod video posnetkom na voljo možnost "Download this video", s katero se video posnetek znajde na vašem disku.

YouTube je prav tako v teh dneh dodal še možnost vključevanja video posnetkov v visoki ločljivosti.

Povezani zapisi:

Kqakovostni neodvisni filmi na Youtubu

Zaupanje v medije upada

Ravnokar sem na BBC-ju prebral zanimivo novico, da v Britaniji samo še 7 odstotkov ljudi pričakuje, da se bodo časopisi obnašali odgovorno. Obenem jih je kar 75 odstotkov prepričanih, da so časopisi objavljali novice, za katere vedo, da niso točne. Poročilo je pripravila organizacija Media Standards Trust in v njem zapisala, da nekateri "časniki žrtvujejo svoje standarde, da bi ohranili prodajo".

Rezultati so sicer iz Velike Britanije, ampak osebno se mi zdi, da se podoben tektonski premik dogaja tudi pri nas. Čedalje več debat opažam, kjer ljudje preprosto zapišejo, da temu ali onemu časopisu ne verjamejo ali pa mu preprosto niso pripravljeni verjeti. Ta težava je pri nas mogoče še bolj opazna zaradi raznih netransparentnih lastniških potez in "zanimivih" kadrovskih menjav.

In osebno se včasih sprašujem, če nezaupanje ljudi ni popolnoma upravičeno. Zakaj mislim tako, najbolje oriše naslednji primer.   


V svoj nabiralnik prejemam obvestila časnika Finance. Pred kratkim dobljeno sporočilo je nosilo izredno privlačen naslov "B. Pahor nominiran za Nobelovo nagrado". Seveda sem ga odprl, saj me je resnično zanimalo, kako si je naš vrli premier prislužil to laskavo čast. No, seveda ni šlo za Boruta ampak za Borisa.

Sicer razumem, da želijo pritegniti bralce, ampak ta naslov je na žalost nalašč napisan preveč senzacionalistično in se v moji knjigi nevarno približa spamu ali celo napadom družbenega inženiringa v stilu "Zadeli ste milijon funtov, kliknite sem". Take poteze nedvomno prispevajo k zniževanju zaupanja v medije in prepričan sem, da kratkoročni poskok v klikih zaradi enega maila ne odtehta zmanjšanega zaupanja.

Ravno ta teden sem že pisal, kako pomembno je, da naslov sporočila govori resnico o tem, kaj se skriva v sporočilu. Že en sam naslov elektronskega sporočila vam omogoča, da začnete graditi svoje zaupanje.

Ne le mediji, tudi podjetja izgubljajo zaupanje

Toda ne bi udrihal samo po medijih, saj podjetja na splošno hitro izgubljajo zaupanje kupcev. Edelman, mednarodna agencija za odnose z javnostmi je v svoji raziskavi Trust Barometer 2009 odkrila, da kar 62 odstotkov vprašanih podjetjem zaupa manj kot so jim zaupali leto proprej. Le 38 odstotkov jih od podjetij pričakuje, da bodo postopala tako, kot je prav, kar je kar 20 odstotkov manj kot leto poprej. 77 odstotkov ljudi ne bo kupovalo od podjetja, ki mu ne zaupajo in 72 odstotkov jih bo kritiziralo izdelek svojim prijateljem.

Mimogrede - bi ugibali, kakšen je odziv splošne javnosti na pomanjkanje zaupanja tako pri medijih kot pri podjetjih? Nacionalizacija ali vladna regulativa. Tako lahko približno vidimo, kaj nas čaka v naslednjih letih.

Kratek komentar


Pomanjkanje zaupanja je resen problem in ne le površinski. Trenutna finančna kriza zelo dobro prikaže, kaj pomeni pomanjkanje zaupanja v sistemu, v katerem kar naenkrat nihče več ne ve, komu lahko zaupa. Problem zaupanja ima posledice, predvsem pri zmanjšanju učinkovitosti pri transakcijah vseh oblik in znižanju vrednosti teh transakcij.

Kot nekdo, ki dela na področju odnosov z javnostmi, mi splošno upadanje zaupanja pomeni še nekaj drugega. Odnosi z javnostmi v veliki meri temeljijo na povečevanju ugleda podjetja preko medijev, ki nosijo svoj prestiž in ga posledično prenesejo na določeno blagovno znamko. To upadanje zaupanja torej pomeni, da mediji niso več nosilci ugleda in posledično postanejo manj pomembni tudi za oglaševalce in strokovnjake odnosov z javnostmi. Gre za žalostno dejstvo, ki pa tako nedvomno ostaja in na medijih je, da začnejo povečevati zaupanje v svoj izdelek.

Izziv tu predstavlja vakuum, ki ostane. Kdo je novi nosilec ugleda. Razumem, da bi marsikdo rad videl v tej vlogi blogerje, ki vsaj zaenkrat to še niso, oziroma so vplivni na tako majhnem območju, da medijev vsaj v tej vlogi ne morejo nadomestiti. Govorim seveda o Sloveniji. Bo to vlogo prevzel Facebook? Krepko dvomim - Facebook je namenjen komunikaciji in komercialno vmešavanje v ekosistem ima vsaj po mojem lahko več negativnih kot pozitivnih posledic. Pravega odgovora v tej situaciji nimam, imam pa resen občutek, da bodo v tej igri najuspešnejša tista podjetja, ki bodo lahko brez takih ali drugačnih mediatorjev spregovorila svojim ciljnim javnostim in z njimi ravnala pošteno, transparentno in z zaupanjem.

Učinkoviti naslovi elektronskih sporočil

MailChimp, podjetje, ki omogoča pošiljanje elektronskih sporočil na poštne sezname, je objavilo rezultate analize naslovov 40 milijonov elektronskih trženjskih, prodajnih in drugih sporočil, ki so jih poslali preko svojega sistema. Rezultati so izredno zanimivi, saj so analizirali, koliko prejemnikov je odprlo sporočilo. In kaj so najbolj učinkoviti naslovi in kateri so najbolj porazni?

Najboljši - odprlo jih je od 60 do 87 odstotkov prejemnikov.

[COMPANYNAME] Sales & Marketing Newsletter
Eye on the [COMPANYNAME] Update (Oct 31 - Nov 4)
[COMPANYNAME] Staff Shirts & Photos
[COMPANYNAME] May 2005 News Bulletin!
[COMPANYNAME] Newsletter - February 2006 

Najslabši - odprlo jih je med 1 in 14 odstotki prejemnikov.

Last Minute Gift - We Have The Answer
Valentines - Shop Early & Save 10%
Give a Gift Certificate this Holiday
Valentine's Day Salon and Spa Specials!
Gift Certificates - Easy & Elegant Giving - Let Them Choose 

Prvi nabor naslovov je "dolgočasen", a učinkovit. Drugi segment naslovov je "ustvarjalen", a preveč spominja na neželeno pošto in ga torej uporabniki nikakor ne mislijo odpreti. Pri MailChimpu opozarjajo tudi na to, da gre pri prvem naboru predvsem za biltene (newslettre), kjer je bolje opisati, kaj se dejansko nahaja v sporočilu, kot delati reklamo.

Njihovo priporočilo: Zadeva/naslov sporočila naj uporabniku pove, kaj se nahaja v sporočilu.

Še posebej zanimivo se mi zdi njihovo odkritje, ker tudi sam pogosto pripravljam sporočila in pošto za podjetja, ki pogosto želijo ustvarjalne naslove. Mogoče imam zdaj dobro municijo, da včasih porinem kakšnega svojih dolgočasnih naslovov, ki so bolj moja osebna tendenca.

Mimogrede - ne uporabljajte besede "banana" v naslovu elektronskega sporočila. Kar štirje od dvajsetih naslovov z najslabšim odzivom namreč vsebuje to besedo.

Povezani zapisi:

Pisava pri elektronskih sporočilih je pomembna
15 pravil uporabe elektronske pošte

Google Earth pridobil oceane

Sicer se je to pričakovalo že dlje časa, ampak Google Earth je z novo različico, ki je izšla danes pridobil nekaj novosti. Med najpomembnejšemi je nova plast z informacijami o oceanih, ki vključuje skoraj neverjetno količino novih podatkov. Podatke je prispevalo ogromno število organizacij, med katerimi so tuzdi National Geographic, BBC, Marine Conservation Society, Cousteau Society in drugi. Popoln seznam ima Google.

Za dostop do novosti boste morali nadgraditi obstoječo različico Google Earth na različico 5.0.

Nekaj novosti

Med novostmi je kar nekaj novih prikazov in zbirk podatkov, ki bodo zadovoljili še tako zahtevne uporabnike.

Na sliki je prikazan vpliv ljudi na morja, kar se tiče onesnaževanja, ribolova in drugih dejavnosti. Bolj rdeča področja so seveda bolj prizadeta.

Veliko podatkov je prispeval tudi National Geographic. Posamezni članki vključujejo tako slike in besedilo kot tudi video posnetke.

 

 Izboljšani so tudi podvodni reliefi, ki so bili prisotni že prej, sedaj pa so na voljo z izboljšanimi podatki. Kot sem že napisal, je novosti preprosto preveč, da bi jih vse opisal, vendar bodo uporabniki našli vse živo - od podatkov o ogroženih vrstah, prikaz zmanjševanja ledu na severnem tečaju, podatke o krajih za potapljanje ali surfanje ter podatke o potopljenih ladjah. Vse novosti se nahajajo na levi v Google Earthu pod naslovom Layers.

Vse novosti pa niso povezane z oceani. Tako lahko sedaj preprosto posnamete nekakšne virtualne oglede, saj preprosto pritisnete na gumb za snemanje in se premikate po zemljevidu in obenem posnamete komentar potovanja. Zanimivo. Druga novost je možnost pregledovanja zgodovinskih posnetkov. Ob pregledovanju določene lokacije stisnete gumb in nato prikažete starejše posnetke iste lokacije in si ogledate, kakšna je bila lokacija pred 5 ali 10 leti.

Zadnja novost pa so 3D posnetki rdečega planeta. Olympus Mons v vsej svoji lepoti:

 

Povezani zapisi: 

Antični Rim v 3D v Google Earth 

Prevzetnost, pristranost, zombiji in še šest tednov zime - venček popkulturnih referenc

Sicer je ta blog res v osnovi bolj tehnološke narave, ampak pravkar se poskušam prebiti čez manjšo piščevo blokado, ki mi bolj škoduje pri vsakodnevnem delu kot na blogu. Zato sledi zbirka - venček iz naslova - popkulturnih referenc in razmišljanj. Pa začnimo.

Prevzetnost in pristranost in ... zombiji?

Najprej kratek oris ozadja. Ponovno se sicer izgovarjam na svoje anglistično ozadje, ampak od celega leta viktorijanske književnosti v tvojem življenju nekaj mora ostati. V glavnem, Jane Austen in njen roman Prevzetnost in pristranost je med mojimi najljubšimi knjigami. Sicer klasična ljubezenska zgodba vsebuje par res zanimivih psiholoških elementov in zgodbovnih zapletov, ki niso od muh.

Prav tako obožujem BBC-jevo miniserijo, izdelano po knjižni predlogi, v kateri je zablestel danes izredno priljubljeni Colin Firth. Mimogrede, Prevzetnost in pristranost je služila kot navdih za megauspešnico Dnevnik Bridget Jones. Če potrebujete dokaz - Bridget Jones se zaljubi v Marka Darcy, ki ga v filmu igra Colin Firth, je osnovan na podlagi lika Fitzwiliama Darcyja, ki ga v BBC-jevi mini seriji igra Colin Firth. Samoreferenčnost je tu bujna. Še več - v nadaljevanju romana Na robu razuma Bridget Jones naredi intervju s Colinom Firthom. Žal so to v filmu izrezali. Pha. 

No. Prevzetnost in pristranost pa je sedaj porodila še en popkulturni fenomen - roman Prevzetnost in pristranost in zombiji. V opisu knjige je zapisano, da gre za razširjeno izdajo originalnega teksta, kateri so dodane novi prizori, v katerih se glavna junakinja, Elizabeth Bennet, bori z legijami zombijev. Knjiga je povrh vsega ilustrirana v stilu ilustracij, ki so spremljale prvo izdajo knjige. Zadeva bo definitivno vredna ogleda.

Za konec tega dela še na kratko o BBC-jevi seriji, ki se občasno še znajde na programu naše nacionalke. Gre za vrhunski izdelek britanske nacionalne televizije - poleg tega, da je zgodovinsko relativno avtentičen je na trenutke za crknit smešen. Prilagam YouTube posnetek, ki pa ga bodo kot res smešnega žal videli samo tisti, ki so si serijo ogledali vsaj dvakrat.



Še šest tednov zime

It's Groundhog Day! Me prav zanima, kolikokrat letno Bill Murray to sliši.  Za neposvečene - Groundhog Day ali Neskončni dan po slovensko, je legendarna komedija z Billom Murrayjem in Andie MacDowell v glavnih vlogah. Osebno gre za enega meni najboljših filmov, ki zelo tesno sledi Mojemu bratrancu Vinnieju. Ampak, kot pravijo Angleži "That's neither here nor there".

Film se vrti okoli dogodka, imenovanega Groundhog Day, običaj, kjer v določenih ameriških mestih iz kletke izpustijo svizca in če ta vidi svojo senco, pomeni, da bo zima trajala še šest tednov. Iz povsem razumljivih razlogov je praznik omejen na le določene države in ga na Floridi ne praznujejo. Wikipiedia ve seveda o tem povedati ogromno.

Dan svizca je 2. februar, torej danes. In če mu gre verjeti, nas čaka še šest tednov zime. Oziroma Američane čaka še šest tednov zime. Če seveda ne živijo na Floridi.

Mimogrede - zanimivo trivialno dejstvo, s katerim lahko impresionirate v še tako zategnjeni intelektualni družbi. V članku Wikipedie so omenjeni Nemci iz Pennsylvanie, v filmih ali nadaljevankah pa pogosto slišite govora o "Pennsylvanian Dutch". Načeloma ne gre za Nizozemce, kar pomeni beseda Dutch, ampak za nekoliko prirejeno obliko nemške besede "Deutsch".

Še kratek izsek iz filma. Ned! Ryerson!



Tehnološki zaključek

Da ne bo govora le o popkulturi, referencah in zombijih pa še kratka tehnološka. Če v Gmailu pogosto puščate maile neprebrane, lahko preprosto izvedete filter, ki prikaže samo neprebrana sporočila. Na voljo imate dve možnosti, ki jih vtipkate v iskalno polje:

• label: unread; ali
• is: unread

Res zaključek

Ker sem ga že omenil, še kratek video iz filma My Cousin Vinny. Gre za čisto komično klasiko, v kateri je Marissa Tomei tudi dobila oskarja za svojo predstavo. Naslednji izseček bo spet smešen samo določenemu naboru ljudi. Če niste med njimi - no ja, bo že bolje :).

Največ pornografije se gleda ob 11:16 zjutraj v nedeljo

Angleški ponudnik videa na zahtevo je objavil rezultate o navadah svojih uporabnikov. Predvsem o tem, kakšne vrste vsebin si uporabniki ogledujejo ob določenih dnevih. Ugotovili so, da je največ zahtev po žgečkljivih video vsebinah ob 11:16 dopoldne. Angleško jutro torej vključuje zajtrk, kavo in malo pornografije.

Kaj se dejansko lahko skriva za temi podatki? Lastnik podjetja FilmOn, ki je predstavilo rezultate tava v temi in poskuša pojasniti nekaj v zvezi s prihajajočo recesijo in tem, da ljudje iščejo nekaj, kar bi jim pomagalo pozabiti na vsakdanje težave.

Po moje pa je posredi nekaj drugega. Doma smo hitro poskušali ugotoviti za kaj gre in oba sva najprej pomislila, da gre gotovo za nekaj v zvezi z mašami v cerkvi. Mama in otroci se odpravijo k maši, oče pa ostanejo doma, z izgovorom, da je prejšnji večer v pubu pojedel slab "fish and chips". No, naprej mi teorije ni treba razlagat. Google mi je potrdil, da se vsaj v treh cerkvah v Angliji nedeljska maša odvija ob 11h. Za kaj več sem bil že preveč len, tako da sem na hitro ekstrapoliral, da moja teorija drži. 

Ne dvomim pa, da si lahko bralci izmislite kakšno še bolj všečno teorijo.

Mimogrede, da ne bo govora samo o žgečkljivih vsebinah še kratko poročilo o članku - največ družinskih filmov se gleda v sredo, družabna omrežja pa so po podatkih podjetja Hitwise po priljubljenosti že prehitela strani za odrasle. Kljub temu pa to ne pomeni, da ljudje ne gledajo več pornografije, samo vsebine so sedaj na voljo preko drugih kanalov - recimo zgoraj omenjenega videa na zahtevo.

Franz Ferdinand - Tonight

Franz Ferdinand so se s svojima prvima albumoma takoj zapisali v moj seznam najljubših sodobnih bandov. Njihova odločitev, da z novim albumom počakajo tri leta in pol, je bila tako skoraj nesprejemljiva :). Kakorkoli že, njihov album Tonight: Franz Ferdinand je tako ali drugače pristal v mojem iPodu in po večkratnem poslušanju sem pripravljen, da podam svoje prve vtise.

Ne glede na vse drugo, Franz Ferdinand znajo začeti album. Ne le, da prva skladba vedno preseneti, temveč tudi popolnoma jasno nakaže v katero smer se obrača celoten album. Na prvem albumu, imenovanem po skupini, je "Jacqueline" jasno nakazal pol plesno, pol punk usmeritev z intenzivnim mešanjem različnih melodik znotraj ene same skladbe. Na drugem albumu je "The Fallen" pokazal nekoliko bolj garažen zvok, hitrejši tempo in nekoliko naprednejšo melodiko.

Tretji album ni izjema. "Ulysses", ki je obenem tudi prvi single z albuma, da jasno vedeti, da lahko od Franzov to pot pričakujemo nekoliko manj kitar in bolj umirjen tempo. Počasnemu začetku ritem sekcije se pridruži pritajeni vokal, kjer nam Alex Kapranos zaupa "I'm bored, come on let's get high". Nato se pesem prelije v tipično himnični refren (la la la la), ki pa ga vseeno definirajo zvoki klaviatur, ki so značilni za cel album. Po drugem refrenu se lahko s Franzi spustimo v hipnotičen prehod, od kjer se preko cviljenja gitar ponovno spustimo v refren, kjer pa "la la la la" pridobi drugačen, skoraj mračen značaj.

Naslednji dve skladbi "Turn It On" in "No You Girls" se slišita kot dve variaciji na isto temo. Počasnejši tempo in občuten vpliv njihove plesne strani osebnosti. Četrta skladba "Twilight Omens" se začne s klaviaturami, ki predstavljajo temo skozi celotno skladbo. Kljub temu pa klaviature močneje zaznamujejo nežnejše dele, ob trših refrenih pa seveda ponovno zažagajo kitare, kar je načeloma zaščitna znamka celotnega albuma.

Franz Ferdinand so napovedovali afriške vplive, ki pa so v končni fazi na plano pogledali na naslednji skladbi "Send Him Away", ki pa na koncu preide v pravo psihedelično pravljico, ki je, kot da bi jo prenesli iz šestdesetih in ji vdihnili nekaj sodobnega. Skladba vsebuje tudi izredno simpatično pospešitev ritma v sredini, ki popestri, sicer precej počasen ritem.

"Live Alone" predstavlja nadaljevanje disco občutkov. Klaviature, hitrejši tempo, spevni refreni  in občasno nekoliko temačnejše verze. Vmesni del nas za trenutek spomni celo na garažne trenutke s prejšnjega albuma, predvsem Duran Duranovski "Do You Want To".

"Bite Hard" je bil zame en najprijetnejših presenečenj albuma. Začne se počasi in s klavirjem in občutkom, kot da poslušam The Killers. Toda nadaljevanje zaznamuje trd rock z udarnim ritmom in garažnim občutkom, ki pa pride še močneje do občutka kasneje na albumu.

Sedaj smo že globoko v drugi polovici albuma. "What She Came For" je ponovno plesna skladba, ki zaradi melodičnih kitarskih rifov močno spominja na prvi album, čeprav je ritem nekoliko bolj umirjen, vendar konec skladbe ponovno preseneti z garažnim rockom - hiter in preprost ritem, kitarski solo, kot da bi ga igrali The Stooges, ter zamazana produkcija, ki ti da občutek, da imaš v ušesih pesek.

"Can't Stop Feeling" je s klaviaturiami našminkan plesni premor pred naslednjo atrakcijo albuma "Lucid Dreams". Ko sem videl, da zadeva traja skoraj 8 minut in slišal uvodne sekunde sem preprosto pomislil, da so tu popolnoma izgubili kompas. Toda po manj kot minuti skladba preide v genialen refren "There is no nation of you ... I'm living in lucid dreams". V drugem delu pa kitare počasi izginejo v zvokih klaviatur. Brilijantno, če imate potrpljenje.

Album zaključita dve počasni skladbi "Dream Again" in "Katherine Kiss Me", ki pa nikakor nista tako posrečeni kot "Eleanor Put Your Boots On" in "Fade Together" z drugega albuma. Kljub temu pa predstavljata popolnoma zadovoljiv zaključek albuma.

Kakšna je torej končna ocena? Najprej očitno - Tonight ni tako dober izdelek kot prvi album, je pa primerljiv z drugim. Premik v bolj "sintetične" vode bo morda odvrnil tiste oboževalce, ki jim je največ pomenil rockovski vidik Franz Ferdinandov. Vsi, ki cenijo njihov plesni značaj bo Tonight nedvomno navdušil in jih spremenil v še bolj zveste poslušalce. Obenem so ohranili dovolj razpoznavnosti in podobnosti s prejšnjimi albumi, da lahko potešimo svojo žejo po Franzih. Ne glede na vse drugo, lahko rečemo, da bo leto 2009, če je mogoče soditi po tem albumu, dobro leto za rock.

Še prvi single, "Ulysses".

Spremenite svoje fotografije v miniature

Če niste resen fotograf, verjetno ne poznate tehnike, ki nosi ime "tilt-shift". V osnovi gre za tehniko, kjer je objekt zaradi izredno ozkega polja ostrine videti kot miniatura. Popolna razlaga pojma "tilt-shift" je seveda na Wikipediji.

Toda, v kolikor je učinek izredno težko doseči brez posebnih leč in veliko znanja, je sedaj na voljo tudi zanimiva storitev za nas, amaterje, ki nimamo prav veliko časa, da bi se ukvarjali s temi zadevami. Storitev TiltShift Maker je točno to - način, da svoje navadne fotografije spremenite v prave male miniature. Poglejte si razliko med originalno fotografijo jemenske vasice:

 

in sliko, ki sem jo potegnil čez proces: 

Poleg tega je storitev preprosta kot legendarna balkanska jed. Preprosto naložite svojo fotografijo, premaknete nekaj jezičkov, s katerimi določite točko ostrine in njeno širino ter klikate "Preview", dokler niste zadovoljni z rezultatom. Poleg tega storitev še uredi barve, da končni rezultat dobi slastni videz miniature.

Še storitev v akciji:

 

Povezani zapisi o zanimivih storitvah za fotografije:

Animoto za resnično impresivno razkazovanje fotografij
Spremenite svoje fotografije v slike

Animoto za resnično impresivno razkazovanje fotografij

Ste si kdaj želeli, da bi lahko ustvarili slideshow resnično profesionalnega videza? Konec prejšnjega leta sem z navdušenjem odkril izredno spletno storitev, imenovano Animoto. Gre za končni izdelek skupine tehnologov in video producentov, kar se kaže v izredni dovršenosti končnega izdelka. Omogoča pa vam, da z nekaj slikami in skladbo ustvarite izredno privlačne predstavitve, ki so videti bolj kot uvodne špice za profesionalno producirane oddaje kot pa dejansko nekaj, kar ste naredili v nekaj minutah.

In zares ne potrebujete več kot nekaj minut. Najprej ustvarite račun in nato začnete z ustvarjanjem novega video posnetka. Naložite nekaj slik in nato še skladbo, za katero želite, da spremlja video. Vpišete še nekaj postranskih podatkov in počakate nekaj minut. In kakšen je končni rezultat? Sledeč:



Toda najbolje pri vsem skupaj je, da lahko ustvarjeni video izredno hitro spremenite s klikom na gumb "Remix!" in dodate nove slike, spremenite glasbo in dodate besedilo. Video lahko tako spreminjate prav tako preprosto kot ga ustvarite.



Video lahko naložite na YouTube, sicer pa dobite tudi kodo Javascript za vključevanje v spletne strani.

Mimogrede - v videu piše, da je izvajalec Abrdzab, kar je interna fora. Pravo ime izvajalca je Amr Diab. In kljub temu, da so slike iz Jemna, je pevec Egipčan.

Brezplačna uporaba ima nekaj omejitev. Video ne more biti daljši od 30 sekund, kar nekoliko omeji ustvarjalne zmožnosti. Prav tako ga ne morete prenesti na svoj računalnik. Vse te možnosti in še nekaj dodatnih se vam odprejo, če plačate 3 dolarje za en video polne dolžine ali pa 30 dolarjev za celoletno naročnino, s katero lahko ustvarjate neomejeno število filmov. Na voljo je še poslovni paket, ki pa je nekoliko dražji in stane 99 dolarjev in vključuje komercialno licencirano glasbo in še nekaj drugih malenkosti, med katerimi je tudi možnost prenosov filmov v kakovosti DVD. Je pa to zadnje možno kupiti kot enkratno možnost za 5 USD.


Uporabniki iPhoneov in Ipod Touchov pa se lahko veselite še enega sladkorčka. Aplikacija je na voljo tudi za te naprave in z njo preprosto ustvarjate tovrstne video posnetke s fotografijami na svoji napravi. Krasna stvar za frajarjenje.

O prebranih knjigah lažemo, da bi impresionirali

Sicer izredno netehnološki zapis, ampak povezan s knjigami, kar je tudi nekako temeljna vsebina na tem blogu. V glavnem, raziskovalci so v okviru akcije "National Year of Reading" ugotovili, da skoraj polovica moških in tretjina žensk laže, da bi impresionirali svoje prijatelje ali potencialne partnerje.

Moški so v raziskavi tudi zaupali, da so najbolj impresionirani nad ženskami, ki berejo novičarske spletne strani, Shakespeara ali besedila pesmi. Ženske, po drugi strani, so najbolj impresionirane nad moškimi, ki so prebrali Shakespeara ali biografijo Nelsona Mandele.

Še osebna izkušnja - sam sem se nekoč zlagal, da sem prebral Gravity's Rainbow Thomasa Pynchona. Sicer ne zaradi potencialnih partnerjev, ampak zaradi tega, ker izpadeš res kul, če si jo prebral. Žal pa je knjiga preglomazna, prekompleksna in čisto preveč zmedena, da bi se mi jo dalo prebrati v celoti. No, to sem priznal in sedaj lažje diham :).

Sem pa, čisto zares, prebral kar precej Shakespeara, kar je pač posledica študija anglistike, kjer mimo tega pač res ne moreš.

V glavnem, zanimivo bi bilo videti v komentarjih, koliko bralcev je lagalo, da so prebrali knjige, ki jih niso. In katere knjige?

Instapaper - označite si stran za kasnejše branje

Včasih so najpreprostejše stvari najbolj učinkovite in Instapaper  je med njimi. Gre za zelo preprosto spletno storitev, ki je namenjena samo eni stvari - ko naletite na članek, ki je predolg, da bi ga prebrali, si ga preprosto shranite v Instapaper in si ga preberete kasneje. Račun ustvarite zelo preprosto, saj zadostuje samo uporabniško ime in si vam ni potrebno zapomniti niti gesla.

Shranjeni članki se vam shranijo na posebni strani, kjer jih lahko urejate, preskočite, berete v samo besedilni obliki ali pa se naročite na RSS.

Ima pa zadeva še eno dobro plat. Če ste ponosni lastnik iPhonea ali iPod Toucha (na primer, jaz), si lahko naložite aplikacijo in vsi članki, ki ste se jih označili se pretočijo na vašo napravico in jih lahko prebirate tudi brez povezave. Odlično, kadar morate koga čakati ali pa preprosto potrebujete nekaj za brat.

Če pa nimate časa, da bi sami iskali članke, lahko preprosto obiščete stran Give me something to read , kjer so zbrani članki, ki so jih uporabniki največkrat označili za kasnejše branje. Ker je Instapaper namenjen ravno shranjevanju daljših in bolj zahtevnih člankov, vam ta stran nudi resnično izobilje res kakovostnih člankov, med katerimi so kakšni dobri tudi za pol ure branja.

Seveda pa lahko za označevanje člankov, ki jih ne utegnete prebrati, uporabite tudi delicious. Preprosto shranjenemu zaznamku pripnete oznako "toread" ali "preberi" in načeloma zadeva služi istemu namenu. Seveda pa ni enake integracije z iPodom.

Drugačen pogled na svet - če upoštevate statistiko

Kakšen bi bil videti svet, če pri velikosti držav ne bi uporabljali geografske velikosti ampak statistike za najrazličnejše dejavnike? Recimo, število ljudi, ki jih umre na cestah, število ogroženih plazilcev ali količina izvoženih igrač. To vprašanje so si zastavili na strani WorldMapper in pripravili celo serijo res zanimivih vizualizacij. Nekaj primerov, o katerih sem pisal, sledi. Najprej število ogroženih plazilcev:

 

Velikost držav glede na količino izvoženih igrač:

In za zaključek še število letalskih vzletov.

Ogledate si lahko tudi celoten seznam dostopnih zemljevidov.

Na spletni strani Show@World so se lotili podobnega projekta, ki prav tako prikazuje velikost držav glede na odstotek, ki ga predstavljajo globalno. V ta namen so pripravili tudi način, s katerim lahko interaktivni graf objavite na svoji spletni strani.



V glavnem, gre za dva zanimiva pristopa k prikazovanju statistik, ki odlično prikažeta določene podatke.

Antični Rim v 3D v Google Earth

Ok, tole je resno kul zadeva. Vsi smo se kdaj spraševali, kakšen je bil Rim videti pred 1688 leti, ko mu je vladal cesar Konstantin. Sedaj imamo končno odgovor. Google je v sodelovanju s projektom Rome Reborn Project v Google Earth prenesel celotno mesto v treh dimenzijah. V praksi to pomeni 6800 modelov zgradb, od najpomembnejših znamenitosti, med katerimi je seveda tudi Kolosej, do običajnih, ki se znajdejo v vašem Google Earthu in se lahko sprehodite po njem.Modeli so odlični in izkušnja je res nekaj posebnega.

Dodatek se skriva med prikazi Gallery, kjer morate izbrati možnost Ancient Rome. Nato se odpravite v Rim, kjer morate s klikom na posamezne stavbe izbrati možnosti, ki naj vam jih naloži. Majhno opozorilo - na voljo imate tri možnosti: teren, glavne stavbe in vse stavbe. Pri uporabi zadnje možnosti bodite previdni, ker je zadeva tako orjaška, da vam lahko računalnik kaj hitro poklekne.

Še kratek video, ki so ga pripravili pri Googlu.

Celotna zgodovina stripov Peanuts

Z razširitvijo spleta so stripi dobili nov zagon. Slovenci sicer praviloma nimamo posebej razvite kulture dnevnih stripov, kot je ta prisotna v ZDA, kjer časopisi vsak dan stripom  namenijo eno stran. No, s pojavom spleta, smo lahko na tak ali drugačen način začeli tudi mi spremljati dnevne stripe.

United Feature Syndicate je en izmed večjih ponudnikov stripov in je pred kratkim prenovil svoje storitve, med katerimi je najbolj omembe vredno dejstvo, da lahko prilagodite svoj vir RSS in vanj vključite stripe, ki bi jih radi spremljali. Najprej morate sicer ustvariti svoj račun, nato pa preprosto izberete stripe, ki jih želite spremljati in dobite posebej, samo za vas prilagojen vir RSS, ki vsebuje celotne stripe in ne samo povezav na njih.

Stripi po kakovosti segajo od ne preveč dobrih do nekaterih, ki so resnično kul. Posebej omembe vredno je tudi, da so objavili celotno zgodovino stripa Peanuts , kar vam nudi popoln vpogled v celoten razvoj enega najbolj priljubljenih stripov v zgodovini. Prvi strip, recimo, ni bil niti pod razno podoben tistim, ki jih običajno poznamo. Stripov je skupno nekaj čez 21.000. Wow.

Žal pa United Feature Syndicate nima mojega daleč najljubšega stripa - Calvin and Hobbes , ki je nekaj časa izhajal celo v sobotnem Delu pod naslovom Gašper in Hops. Zakaj točno so to ukinili, mi ne bo nikoli jasno. No, tu so nekoliko manj prijazni, saj lahko gledate le zadnjih 30 dni stripov, vir RSS pa vključuje le povezave in ne celih stripov.

In ko smo že pri stripih, izbor mojih trenutno najljubših spletnih stripov, ki niso vključeni v sindikate.

XKCD  - geeky in zabaven
Penny Arcade - geeky in brez dlake na jeziku ter obenem stari ata večine spletnih stripov
Sinfest  - preprosto smešen

Prenosni Fallout

Domen se je na svojem blogu navdušil nad Falloutom 3 in mi dal krasno iztočnico, da najprej zmajem z glavo zaradi njegovega lahkotnega "Prvi in drugi del sta šla mirno mimo mene, malo zaradi nezanimanja nad samim žanrom" in nato predlagam preprost način za remediacijo tega stanja. Zakaj je ta potrebna? Fallout 1 in 2 sta klasiki iger na osebnih računalnikih, ki jih preprosto ne gre zamuditi. Črn humor, globoka zgodba in resnično fantastična igralnost namreč to franšizo v mojih očeh postavljajo na sam vrh ustvarjalnosti v žanru.

No, za vse, ki bi si želeli zaigrati ti dve klasiki, predlagam naslov USB Gaming, kjer nekdo zelo prijazno pretvarja klasične igre tako, da jih lahko namestite na ključek USB in igrate kjerkoli že ste. No - biti morate za računalnikom. Med igrami na spletni strani sta tudi Fallout 1 in 2 ter celo Fallout Tactics, ki sicer ne dosega prvih dveh, ampak je zabavna igra sama po sebi. Praviloma lahko vsako igro spravite na ključek USB velikosti 2 GB.

Stran ne gosti datotek, ampak jih morate potegniti z uporabo odjemalca za protokol Bittorrent. Seveda morate biti načeloma tudi lastniki originalnih diskov teh iger (kar dejansko tudi sem, če slučajno koga zanima).

So pa na strani še nekateri sladkorčki, med katerimi moram priporočiti vsaj Baldur's Gate 1 in 2. Klasično igranje fantazijskih vlog v svetu AD&D (Advanced Dungeons and Dragons za neposvečene) nikdar ni bilo boljše.

Death Cab for Cutie - Soul Meets Body

Kot Modest Mouse so tudi Death Cab for Cutie ena tistih skupin, ki sem jih spoznal šele po dolgem času in takrat pričel obžalovati, da jih nisem odkril prej. Toda za razliko od na pol anarhičnih in grobih Modest Mouse so Death Cab for Cutie lirični, metodični in nežni. In čeprav večino svojega življenja nisem bil ravno navdušen nad skupinami, ki svoje energije ne izražajo z distorzijo, so bili Death Cab for Cutie odlično razodetje.

Njihov album Plans, s katere prihaja skladba Soul Meets Body je melodičen, melanholičen in izredno poslušljiv izdelek skupine z dolgo kilometrino. To se pozna predvsem v aranžmajih, ki bolj kot karkoli drugega poudarjajo preprostost in avtentičnost. Death Cab for Cutie so sicer na prvi pogled kar nekoliko preveč razneženi, toda ko prisluhnete glasbi in besedilom spoznate, da ne gre za lažna sporočila ljubezni ali osamljenosti, ki smo jih vajeni iz pop uspešnic.

Soul Meets Body sem izbral, ker se mi zdi najbolj poslušljiv uvod v album Plans. Poleg izredno asketskih aranžmajev je med hitrejšimi skladbami. melodika pa je na vrhuncu. Prisluhnite in uživajte.



Povezani zapisi:

Modest Mouse - The Stars are Projectors
The Thermals - Returning to the Fold
Blonde Redhead - 23
The National - Racing Like a Pro

Tematike predvolilne debate v Sloveniji

Vsak dan huje je. Nisem ravno političen človek, ampak letošnja predvolilna kampanja je obup. Navdihnjeno na blogu GraphJam:

Za to pa krivim tako politike, ki raje lajajo, kot da bi povedali kaj pomembnega, kot medije, ki jim zaradi ratingov bolj ustreza, da se politiki kregajo, kot da bi povedali kaj pomembnega. Kar naj jih bo sram.

LHC so danes zagnali

Pospeševalnik LHC mi je strašansko kul. Zato dogajanja okoli njega spremljam relativno redno in danes so tudi uradno vanj spustili prve protone. Mediji so zgodbo kar dobro pokrili, tako da se bom sam osredotočil na nekaj drugih vidikov in zanimivosti.

Za začetek si oglejte Large Hadron Collider v Google Earthu. To storite s klikom na to povezavo.

Nato si oglejte, kakšna je videti zaslonska slika v nadzorni sobi, kjer s pospeševalnikom upravljajo:

 

Naslednji korak je, da lahko potočite solzo za šestnajstletnim indijskim dekletom, ki so jo poročila medijev tako prestrašila, da je naredila samomor. In ja, tudi slovenski mediji se niso ravno držali nazaj (preko Kita, ki ga LHC draži podobno kot mene). 

Za konec pa se lahko še preizkusite v upravljanju pospeševalnika. Zadeva je sicer namenjena šolarjem, ki naj bi se tako pripravili na svojo prihodnost, toda mislim, da škodilo ne bo nikomur.

Skoraj bi pozabil. Danes me je presenetil bistveno povečan obisk na blogu. As we speak, ga je danes obiskalo 750 ljudi. Razlog? Zelo preprost ...

Moj blog je četrti od rezultatov, ki se pokažejo, če je kdorkoli kliknil na sličico. In prvi slovenski. Pred mano so le Wikipedia in dve uradni strani pospeševalnika. Svašta.

Sedaj pa spet malo čakat, preden začnejo v LHC-ju početi sploh kaj zanimivega. Menda so imeli zastavljeni 21. oktober za prve trke, vendar gre vse skupaj tako dobro, da bodo konec sveta verjetno malo prestavili :). 

Large Hadron collider imate lahko tudi doma
It's the Final Countdown

Picasa 3 prinaša nove trike

V torek je bil Google kar močno zaposlen. Google Chrome je bil seveda tisto, kar smo vsi navdušenci nad spletom in tehnologijo, najtežje pričakovali. Toda Google je istočasno predstavil tudi osvežitev svojega programa za urejanje fotografij - Picaso. Če slučajno nisto čisto na tekočem - Picasa je namizni program za urejanje in upravljanje fotografij na vašem računalniku. Drugi del rešitve predstavlja spletno mesto Picasa Web Albums, na katerem lahko objavite svoje fotografije in jih pokažete svojim bližnjim ali pa celemu svetu.

Nova preizkusna različica prinaša nekaj novosti, ki naredijo eno najbolj prijaznih tovrstnih aplikacij še bolj prijazno. Osnovni vmesnik ni doživel večjih sprememb razen manjše grafične osvežitve nekaterih ikon in možnosti. Osebno mislim, da je to načeloma dobro, saj je je intuitiven in bi velike spremembe samo zmedle uporabnike.

Ste pa ob namestitvi deležni nečesa novega - pregledovalnika Picasa Photo Viewer. Ko torej odprete datoteko, vas pričaka naslednji zaslon:

V osnovi gre za precej podobno možnost, kot je celostransko pregledovanje fotografij. Na voljo imate vsa klasična dejanja, kot so približevanje in oddaljevanje pogleda, predvajanje zaporedja slik, dodajanje zvezdic,  obračanje slike ter urejanje v Picasi.

Nove funkcionalnosti

No, nazaj k Picassi. Med tvarmi, ki jih človek takoj opazi je nabor gumbov, s katerimi lahko uporabljate nove možnosti. Prvi od gumbov omogoča ustvarjanje kolažev, video posnetkov iz fotografij ali darilne CD-je.

Ustvarjanje kolažev in video posnetkov je izredno preprosto, saj le izberete posnetke, ki jih želite vključiti in jih nato oblikujete po želji. Pri kolažih imate na voljo več različnih postavitev. Nekaj primerov:

Torej, kot lahko vidite, so na voljo različne vrste kolažev - nametane fotografije, urejene z veliko v sredini in več fotografij različnih velikosti. Na voljo imate različne možnosti formata slike, ki je lahko veliko, od velikosti vašega zaslona računalnika, velikost zaslona televizijskega sprejemnika visoke ločljivosti ali pa ovitek CD-ja.

Pri ustvarjanju video posnetkov lahko med posamezne fotografije vstavite besedilo, dodate glasbo in nato vse skupaj pošljete na YouTube.

Olajšana sinhronizacija s spletom

V novi različici je olajšano tudi sinhroniziranje s spletnim mestom Picasa Web Albums. Tako se vse morebitne spremembe avtomatično odražajo tudi v javni fotografiji, ki ste jo objavili na spletu. To vam izredno olajša upravljanje slik, saj ni več potrebno ročno sinhronizirati vseh fotografij.

Picasa 3 je dodala še eno serijo ikon, ki omogoča preprosto filtriranje vseh fotografij naenkrat. Tako lahko  z enim klikom izberete vse slike, označene z zvezdicami, slike, ki so naložene v spletni album, vse video posnetke ter - zanimivo - vse slike z obrazi. Gre za zelo zanimivo funkcijo, ki prikaže vse slike, na katerih se nahajajo človeški obrazi. Picasa namreč vsebuje tehnologijo za prepoznavanje obrazov, ki deluje relativno dobro, čeprav se seveda občasno zmoti in naredi kakšno napako. Vseeno izredno privlačna možnost.

Še nekaj drugih dobrot, ki jih lahko najdete v Picasi:

• Možnost dodajanja vodnih žigov slikam, ki jih naložite v spletni album
• Nadzor nad možnostmi spletnih albumov neposredno iz Picase
• Olajšano geografsko označevanje slik - torej dodajanje informacij slikam, ki povedo, kje so bile slike narejene
• Samodejno odpravljanje rdečih oči
• Osnovne možnosti retuširanja
• Zaslonski posnetki se shranjujejo neposredno v Picaso, kar pomeni, da vam jih ni potrebno vmes lepiti v kakšno od orodij za urejanje slik 

Še dodatne informacije

Video s predstavitvami novosti

Uradni pregled novosti

Picasa Web Albums 

Drugi zapisi na to temo:

Picasa na mobilnih telefonih in zemljevidu

Flickr omogočil prikaz albumov na spletnih straneh

PicLens za nov pogled na svet

Glasu v filmskih napovedih ni več

Umrl je Don Lafontaine - glas v velikem številu filmskih napovednikov. Saj ga poznate, globoki glas, ki naredi še tako beden film nekaj, kar si definitivno morate ogledati. V glavnem, človek je svoj glas posodil neverjetnim 5.000 filmom in 350.000 (!!) reklamam, televizijskim oddajam, napovednikom iger in drugim. dejansko je bil v toliko zadevah, da njegov glas velja za kliše.

Še kratek video o njem, ki se začne z njegovim glasom.

Google Chrome že v mojih rokah

Včeraj je iz Googla prišla dejanska bomba - Google razvija svoj brskalnik z imenom Google Chrome. Osebno tega res nisem pričakoval, saj sem bil vedno nekako prepričan, da Google nima posebnega namena ukvarjati se s stvarmi, kot so programska oprema, podpora in podobno. No, kljub temu so se odločili, da predstavijo svoj brskalnik. No, živi in uči se.

Seveda sem napeto čakal, kaj bo. Še pred uradno predstavitvijo se je vedelo kar nekaj podrobnosti. Zadeva bo imela enako drobovje prikazovanja HTML kot Applov Safari in Konqueror. Zadeva bo vsako stran posebej razumela kot aplikacijo. Chrome bo popolnoma prilagojen spletu 2.0. Razumljivo, da sem bil precej navdušen, ko sem dobil priložnost, da ga prenesem.

Namestitev je izredno preprosta. Preprosto kliknete na povezavo na osnovni spletni strani in potrdite namestitev, ki je popolnoma neboleča. Pravzaprav še več. Mislim, da gre za prvo aplikacijo, ki mi v Visti ni zahtevala potrditve sistemskih sprememb (User Account Control).

Ko ga namestite, ga zaženete in že ste v brskalniku, ki ga navdušeno pričakuje celotna tehnološka srenja. Uporabniški vmesnik je asketski. Zavihki se nahajajo na vrhu okna in ne na vrhu strani, kot smo tega vajeni. Od ostalih funkcij imate na voljo le še gumba za nazaj in naprej, gumb za osvežitev strani ter gumb za dodajanje priljubljenih. Zelo asketsko. Zaslonska slika:

Prvi preizkusi mi dajejo predvsem vtis hitrosti. Gmail deluje kot strela, saj se elektronska pošta odpira dobesedno v trenutku. Prav tako nisem dobil občutka, da bi bila zadeva kaj počasnejša pri Hotmailu ali pa Yahoo! Mailu.

Druga zanimivost je samo eno polje za vnos podatkov. Sem lahko vnašate tako iskalna gesla kot seveda naslove spletnih strani. V tem je stvar podobna Firefoxovi vrstici. Vključen je tudi Google Suggest, ki vam predlaga možna iskalna gesla.

Zanimiva lastnost je tudi to, da si brskalnik zapomni določene strani, ki ste jih obiskali in vam kasneje omogoča preprosto iskanje po njih. Recimo - obiskali ste YouTube ali Amazon. Nalsednjič, ko vtipkate "You", vas brskalnik pozove, da lahko pritisnete Tab in nato neposredno vpišete iskano geslo, recimo "Interpol". Tako vam ni potrebno klikati na polju za iskanje in izbirati iskalnika, ki ga morate nato spremeniti nazaj. 

Uporabniška izkušnja na splošno je dobra. Zavihke lahko vlečete sem ter tja, jih potegnete ven iz okna in nazaj vanj. Vse skupaj se dogaja gladko in brez težav. 

Še ena posebnost. Ko obiščete strani, ki podpirajo Google Gears - torej dostop brez povezave - lahko kliknete na gumb in ustvarite bližnjico do povezave. Tako si lahko ustvarite povezavo do Gmaila ali drugih aplikacij in do njih dostopate kot do drugih aplikacij na računalniku. Preizkusil sem Google Reader, Gmail in Yahoo Mail ter moram povedati, da mi je zamisel spletnih aplikacij v ločenih oknih in aplikacijah zelo simpatična ter deluje odlično. Ne nazadnje lahko Google Chrome uporabljate tudi samo v ta namen. 

Ko odprete nov zavihek se v njem prikažejo pogosto in pred kratkim obiskane strani, pred kratkim zaprti zavihki, priljubljene povezave in iskanja na straneh, ki ste jih obiskali. Gre za simpatičen dodatek uporabniški izkušnji, ki omogoča hiter dostop do številnih možnosti. 

To so zaenkrat prvi vtisi prve ure, ki so večinoma pozitivni. Zdaj pa še manj prijazno. Google Chrome - zares brskalnik ne prinaša nič novega. Nekaj novosti je zanimivih, recimo prenovljen uporabniški vmesnik in bližnjice do aplikacij, vendar uporabniki Firefoxa in ne nazadnje tudi najnovejše različice IE ne bomo kot lemingi zapustili svojih brskalnikov. Vendar upoštevajmo, da gre za preizkusno različico in obenem Google vsaj po mojem mnenju v tej vojni ne namerava brezpogojno zmagati, temveč ustvariti bogato okolje za svoje spletne aplikacije. To pa Google Chrome vsekakor lahko zagotovi. Bomo spremljali in videli, kaj se bo zgodilo.