Obenem pa sem se malo zamislil nad svojo zgodovino s kasetami. Glede na to, da sem že od precej malih nog zbiral glasbo, se je v mojih predalih zaredilo dobesedno na stotine kaset. Kasete so bile namreč (vsaj v mojem okolju) cela subkultura. Denarja za plošče niti ni bilo, niti se jih ni dobilo. Edina rešitev je bila tako presnemavanje plošč in tistih redkih CD-jev na kasete. In nato presnemavanje naprej na druge kasete, dokler ni bil vse skupaj samo še šum z malo melodije.
Še posebej se spomnim, kako je potekala menjava kaset. Dobil si jih tudi po več deset in jih nazaj posodil v enakem številu. Če nisi imel vsaj približnega sistema vodenja evidence, potem jih preprosto nisi več videl. Kasete so bile sicer precejšen "pain in the ass", so pa imele tudi svetle točke, med katerimi je na prvem mestu seveda "mikstejp". V srednji sem naredil na desetine mikstejpov za sošolce in kolege. Za vsakega si potreboval vsaj toliko, kolikor je trajala kaseta, obenem pa si moral še izbirati skladbe. V glavnem, zabava za cel večer.
Še na kratko o nakupovanju kaset. Zaradi orjaške količine nove glasbe, ki sem jo dobival preko kaset sem jih kupoval v paketih po deset. Mislim, da je največja enkratna količina naenkrat kupljenih kaset znašala 40.
Naj vas ta nostalgični zapis ne prevara - še vedno mislim, da so MP3-ji in iPodi ena najboljših stvari, ki so se zgodile ljubiteljem glasbe. Vem tudi, da se nekateri s tem ne strinjajo (preveč navita glasnost za slušalke, vedno bolj stisnjena glasba, ...), ampak vseeno lahko rečem, da ravno zaradi iPoda poslušam več glasbe kot kdajkoli prej. Toda obenem pa so kasete - zadnjo sem odvrgel pred kakim letom - zanimivo in nepozabno obdobje, ki si zaluži omembe. In še par slik kaset, ki so bogatile mojo zbirko (preko strani tapedeck)
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
