Dnevnik, blogi, palec in morje

Načeloma je bilo samo vprašanje časa, glede na to, kako so mediji v Sloveniiji zagrabili bloge. Najprej Delo, potem Večer, sledil je RTV ... Sedaj se je za previden in nekoliko drugačen korak v tej smeri odločil še Dnevnik. Če najprej pogledamo prve tri in njihove pristope. Delovi blogi, ki jih bolj ali manj nihče več ne upošteva, so se odločili za mešanico VIP vsebin in uporabniških vsebin. Večer se je odločil za uporabniške vsebine. RTV se je odločil le za VIP vsebine. Dnevnik, ah ja, Dnevnik se je odločil, da ne bo naredil blogov kot takih, temveč bo raje uporabnikom dovolil, da komentirajo njihove članke (oziroma kolumne), ki jih bodo uredniki izbrali in objavili.

Kljub temu, da je taka zamisel nasprotje blogov, ki temeljijo na demokratičnosti, Dnevnik priznava, da gre za reakcijo na bloge. Njihova "dodana vrednost" je, da kot objavljen avtor dobiš vidnost na njihovi strani, saj te objavijo v svojem "Hall of fame" skupaj z ostalimi kolumnisti in komentatorji. Za konec dodajo še to:

In da nas sedaj ne boste vsepovprek obtoževali cenzure, še obrazložitev te poteze: blogi (forumu ipd.) so, resnici na ljubo, na svetovnem medmrežju postali leglo nekakovostnih in žaljivih vsebin apriori. In v izogib žaljenju zaradi žaljenja ter ločevanju zrna od plevela uvajamo rubriko, ki naj bi vas spodbudila le k dodatni kreativnosti. Torej upamo, da jo boste tudi kot takšno razumeli...

Hmm. Na neki ravni razumem to potezo. Vzdrževanje lastne blog platforme je nehvaležno in zapleteno delo, poleg tega pa dejansko pogosto dobiš veliko "šodra". Toda taka obrazložitev nima smisla. Kako naj bi omejevanje svobode pisanja (ne mislim na cenzuro) spodbujalo ustvarjalnost? Vzemimo primer. Na nek njihov komentar napišem svoj komentar, ki je kakovosten, genialno napisan in oh in sploh. V redu, dobim objavo. In kaj zdaj? Moram vedno odgovarjati na njihove komentarje? Mogoče si želim naslednjič nekaj podobno poglobljenega napisati o kakšni drugi temi, o kateri ni pisal nihče izmed njihovih kolumnistov. Seveda lahko vedno odprem svoj blog in blogam o tem. Toda kakšno vlogo je potem tukaj odigral Dnevnik, razen, da mi je z neko arbitrarno omejitvijo postavil meje moji ustvarjalnosti. Vprašanje, ki se zastavlja je, kakšen vpliv na mojo branost bi imela objava na njihovem portalu.

Poleg tega mi ni všeč ta zamisel "ločevanja zrna od plevela". Blogi pač temeljijo na tem, da so bralci sami sposobni razločiti kaj jim je všeč in kaj ne. Če nekdo piše kakovostno, potem bo bran. Če ne piše kakovostno, potem ne bo bran. Naj odločijo bralci.

Imam predlog. Zakaj Dnevnik raje ne vgradi blogov v svoje članke? Washington Post ima recimo tak koncept. Če nekdo piše o članku na svojem blogu, se ta blog pojavi poleg članka, tako da lahko ljudje preberejo še kaj več. Dnevnik si lahko seveda ohrani svojo tako oboževano pravico urednikovanja in odstrani bloge, ki ne ustrezajo njihovim visokim standardom pisanja.

Tak pristop bi bil bolj logičen zaradi tega, ker bi se s tem Dnevnik lahko vključil v blogosfero, ne da bi pri tem tvegal z odpiranjem nove blog platforme, ki je odkrito povedano Slovenija niti ne potrebuje. Njihovi članki bi bili pogosteje citirani in bolje brani. Kar je, po mojem, cilj vsakega časopisa, pa čeprav si tega ne priznajo.

Seveda vse ni slabo. Dnevnikov korak je zelo previden, a vendar odpira vrata vsebinam, ki so jih ustvarili uporabniki, kar je vredno pohvale. Škoda samo, da so se tega lotili na tipičen način starih "medijev". Ohraniti hočejo preveč nadzora, čeprav je največji čar uporabniških vsebin ravno njihova ustvarjalnost, ki izhaja iz neomejene ustvarjalnosti.

Aja. Tole bo šlo k njim v komentar. Si zaslužim Hall of Fame? He he.