Ravno danes me je resnično pogrel Jonasov tvit, v katerem je zapisal
Re: globalno segrevanje. "Konsenz" znanstvenikov ne pomeni NIČ. Dovolj je en sam (kot recimo Galileo) z dokazom, da podre teorijo.Tvit je popolnoma nepremišljen ali pa temelji na popolnem nerazumevanju znanosti in povezanih postopkov. Kot prvo - Gallileo ni podrl teorije, ampak prepričanje, ki ni temeljilo na merljivih in ponovljivih preizkusih, temveč dogmi in kozmologiji, izhajajoči iz Svetega pisma. In če smo že ravno pri tem - Arabci so že v 10. stoletju ugotovili, da je zemlja okrogla in izračunali njen obseg. Pri tem so se zmotili za manj kot 250 km.
Toda teorija o globalnem segrevanju, ki ga je povzročil človek, ni prepričanje na ravni srednjeveškega prepričanja o tem, da je zemlja ploskev. Temelji na več desetletjih opazovanj, preizkusov, meritev in računalniških modelov. Zelo težko bo najti "osamljenega znanstvenika", ki bo nasproti vsem splošnim prepričanjem odkril tisti neizpodbitni dokaz, ki ga ni mogoče ovreči.
Bodimo namreč odkriti. Skeptične izjave delujejo predvsem zaradi tega, ker v znanosti 100-odstotna resnica ne obstaja. Vsaka teorija, naj bo še tako dobro prodprta, ne predstavlja absolutne resnice. Newtonova mehanika je svetu odlično služila dolga leta, dokler ni Einstein povzročil revolucije s svojo teorijo relativnosti. Toda Newtonova mehanika s tem ni postala neuporabna - še vedno se jo namreč uporablja v številne namene.
In osebno se mi zdi, da ravno ta "ni 100-odstotne resnice" govoi v prid konsenza, ki po besedah nekaterih ne "pomeni NIČ". Katerikoli znanstvenik, ki bi dokazal, da globalnega segrevanja ni, bi moral svojo teorijo (ker v znanosti ni 100-odstotnih resnic) dokazati na enak način, kot to že več desetletij dokazujejo znanstveniki na drugi strani.
Konsenz, ki ga imamo danes, je prepričljiv. Deset let in pregledanih skoraj 1000 prispevkov v znanstvenih časopisih ni pokazalo niti enega prispevka, ki bi v celoti nasprotoval teoriji globalnega segrevanja, ki ga je povzročil človek. V kategorijo prispevkov, ki to teorijo potrjujejo, jih je padlo 75 odstotkov. pri tem gre za znanstvene časopise, kjer mora avtor jasno dokazati svojo teorijo, znanstveno metoto in vse ostalo, kar sodi v "dobro znanost". Pričakovati, da se bo pojavil nov in neodkrit znanstvenik in na glavo postavil empirične in dokazane teorije, je v najboljšem primeru utopično, v najslabšem pa idiotsko.
In dovolj je "en sam"? Skeptiki preprosto svojega skepticizma niso sposobni uporabiti pri vsem. Na stotine in tisoče znanstvenikov, katerih delo potrjuje prevladujočo teorijo ni dovolj, za spodbijanje njihovega dela pa je dovolj en sam? Kako točno bo lahko njegov dokaz tako neizpodbiten in verodostojen, da bo podrl več desetletij obsegajočo zbirko znanja in teorij?
Argument "ni konsenza" je vsaj meni podoben argumentu "danes je mraz, ergo globalnega segrevanja ni". Kot da bi imelo lokalno vreme na en dan kakršnokoli povezavo z globalnim podnebjem.
Pravi razlog za nezadovoljstvo
Toda še posebej me je ta tvit pogrel iz še enega razloga. Te dni čedalje bolj pogosto opažam neracionalne stvari, ki se ne pojavljajo samo na Twittru in blogih, ampak tudi drugje. Med najbolj svetlimi primeri je polemika okoli cepiva proti svinjski gripi, ki naj bi bil v naslednjih 10 letih pobil 5 milijard ljudi. Govorim o Nevi Miklavčič Predan, ki je svoje nebuloze prodajala (in za njih dobila pozornost) povsod, vključno na Vest.si, kjer je zraven skeptik Jonas. Zahvala gre Drugemu domu, ki jih je dobro okregal.
In ravno tega me je groza. Da ti ljudje brez vsakega poznavanja in kvalifikacij dobijo čas na televiziji, radiu, v časopisih in še povsod drugje. Dobijo pa ga samo iz enega razloga - ker povedo nekaj udarnega in polemičnega. Ali njihove izjave temeljijo na kakršnikoli obliki realnosti sploh ni pomembno. Mediji pa se nato skrijejo za svojo floskulo, da želijo predstaviti samo "obe plati zgodbe". Žal vam moram povedati, da ni tako. S tem se ne prikazujeta obe plati zgodbe temveč ena plat zgodbe in sir. Sir zato, ker je preprosto tako daleč od realnosti. Jure na Drugem domu je zastavil vprašanje, ki bi se ga morali držati vsi, ki se usedemo za računalnik in nekaj napišemo, ne samo mediji: "Hej, a ne bi bil lep občutek, ko bi bili konzumenti izdelkov vašega medija po uporabi dejansko bolj razgledani?"
Toda dejstvo je, da je prerekanje s skeptiki, v besedah Richarda Dawkinsa, običajno tako, "kot da bi se znanstvenik s področja reprodukcije prerekal o teoriji štorklje".
Drugi pravi razlog za nezadovoljstvo
Še bolj kot vse, kar sem naštel do sedaj, pa me jezi nekaj drugega. Vsak glas skepticizma služi ljudem kot prikladen izgovor, da ne naredijo ničesar. Kar je resnično žalostno. Tudi če je teorija o globalnem segrevanju napačna, to še ne pomeni, da za seboj zapuščamo boljši planet. In pri tem ne govorim o velikih stvareh, temveč o majhnih, ki bi lahko brez posebnega napora pomagale vsaj malce ohraniti planet. Recimo - ko gremo v trgovino s seboj nosimo svojo platneno ali trpežno plastično vrečko, namesto da 30 kg robe zbašemo v 40 majhnih vrečk na blagajni, ki jih nato vržemo stran. Lahko ugašamo luči. Vozimo malo počasneje, da prihranimo nekaj litrov goriva na 100 km. Pri tem lahko mislimo manj na ohranjanje planeta, če nam je to že tako zoprno, in se osredotočimo na to, da prihranimo in postanemo bolj učinkoviti.
Ravno ta koncept učinkovitosti kot varovanja okolja je meni osebno izredno privlačen. Če bolj učinkovito porabljamo vire, jih porabimo manj in bodo trajali dlje časa. Zaradi tega, recimo, ne bom nikoli razumel, da imajo trgovski centri odprte hladilnike. Osebno bi rekel, da bi bistveno prihranili, če bi namestili pokrove, saj bi prihranili ogromno elektrike. Namesto tega je pol Leclerca čista ledenica, kjer človek težko diha. Koliko elektrike gre s tem v nič, raje ne razmišljam. Podobno mislim tudi o osvetljenih cerkvah. Saj je lepo, da jih imamo, vendar verjetno res ni potrebe, da se jih osvetljuje, saj gre za metanje stran denarja.
Za zaključek še nekaj besed. Nisem besen okoljevarstvenik, ki bi želel na vsak način vsiliti svoje mišljenje vsem okoli sebe. Poleg tega ne varovanje okolja ne znanstvena metoda nista ravno moji najmočnejši točki. Toda na prazne izjave in nebuloze, ki vsak dan letijo okoli nas, moramo odgovarjati. Osebno verjamem, da moramo vedno dvomiti v vse, kar slišimo. Toda na neki točki moramo spoznati tudi, da znanosti in dokazov ne moremo izpodbijati s pavšalnimi izjavami, kot so "to je le teorija" ali "konsenz ne pomeni nič". Če tega ne moremo sprejeti nam res ne preostane drugega, kot da tečemo v trgovino po aluminijasto folijo in verjamemo v vsako teorijo zarote, ki se privrti po YouTubu, elektronski pošti ali na pivu.
Še to: nimam posebne motivacije, da bi se prerekal o kakšnih hudo specifičnih vidikih globalnega segrevanja, ker za to nisem strokovnjak. Bi pa seveda bil hvaležen vsakomur, ki se na to spozna, da morda tudi mene poduči, če sem kje prav posebej kiksnil.
Če vam je bil zapis všeč, imate različne možnosti, da blog spremljate še naprej: moj Twitter profil ali pa RSS tega bloga.
