The Thermals - Returning to the Fold

Prejšnja dva zapisa sta bila obarvana nekoliko bolj "mirno", kar seveda ni čisto skladno z mojimi punk koreninami. Torej tokrat predstavljam nekaj bolj močnega - The Thermals. Gre za sodoben punk, ki prihaja iz Oregona, trenutno pa skupino sestavljata le dva člana, saj so se pred kratkim poslovili od bobnarja.

The Thermals so me navdušili s svojimi izredno melodičnimi kitarskimi melodijami, ki se ti takoj usedejo v uho. najprej lahko album poslušaš dvakrat ali trikrat, ne da bi sploh opazil, da tudi druge stvari stojijo na pravem mestu. Seveda pa kitara ni vse - v besedilih hitro opazite privlačno in zabavno mešanico metafor in primer, ki prihajajo predvsem iz sveta religije in se ukvarjajo s težavami nadzora in sistema. Pevec prav tako izstopa s svojim na pol petjem, na pol skandiranjem.

The Thermals so torej nadvse zabaven, poslušljiv in sproščen punk, ki se sliši, kot da se člani - kljub načeloma resni tematiki - izredno zabavajo. Izbral sem skladbo "Returning to the Fold" z albuma "The Body, The Blood, The Machine".





Povezani zapisi:

Blonde Redhead - 23
The National - Racing Like a Pro

Googlovi "knoli" sedaj odprti javnosti

Google je že pred kakšnim letom napovedal nov projekt, ki so ga poimenovali "knol". Gre za nekakšno vrsto konkurence Wikipediji, torej za članke v enciklopedijski obliki, ki jih lahko ustvarja in ureja vsak. Najprej so zadevo zagnali zelo zaprto, saj so očitno sodelovali s kupom strokovnjakov, ki so že ob predstavitvi pripravili celo vrsto člankov. Zdaj je zadeva dostopna vsem in na prvi pogled gre predvsem za vsebine predvsem s področja zdravstva.

"Knol" je oznaka za "enoto znanja", torej "unit of knowledge". Vsi z uporabniškim računom pri Googlu lahko odprejo in začnejo urejati lastne knole. Urejevalnik je na prvi pogled uporabniku prijazen in nudi vse osnovne možnosti, ki jih od spletnih urejevalnikov pričakujemo. Vmesnik v akciji:

Pri člankih imate več možnosti sodelovanja. Svoj članek lahko odprete vsemu svetu, torej vsem uporabnikom, ki so vpisani v sistem, ali pa vključite potrjevanje vseh sprememb. Zadevo lahko tudi popolnoma zaprete in jo prepustite samo tistim, ki jih k sodelovanju povabite.

Po defaultu je vključena licenca za članek Creative Commons Attribution 3.0 License lahko pa jo spremenite v nekomercialno (Non-Commercial) ali celo popolnoma zaščiteno s pridržanimi vsemi pravicami. Dodatna izbira je tudi prikazovanje oglasov ob člankih. Privzeto je ta možnost izklopljena.

Prisotna so tipična wiki orodja, torej shranjevanje in primerjava različic in komentiranje. Prav tako je mogoče vsak članek posebej oceniti z zvezdicami ali pa napisati oceno članka.

Knoli so torej prispeli. Moj prvi vtis je pozitiven. Wikipedia na nek način definitivno potrebuje konkurenco, ki je tradicionalne enciklopedije ne morejo zagotoviti. Kljub temu, da je Wikipedia dejansko praktično neprecenljiv vir informacij, se zadnje čase zapleta v določene situacije, ki ji jemljejo kredibilnost in nižajo njeno kakovost. Že od začetka jo preganjajo težave vandalizma in obtožbe elitizma, seveda pa tudi na račun njene kakovosti pogosto pade kakšna težka.

Google ima tu (po mojem) tudi druge interese. Kot prvo, Wikipedia je med najbolj obiskanimi stranmi na spletu in Google si želi, da bi lahko na njej prikazoval oglase. Knol je vsaj do neke mere odziv na to. Kot drugo, ima Google stalno željo po ustvarjanju več vsebine, kar je povezano tako z njihovim iskalnikom kot tudi z oglaševanjem. Primera vsebinskih strani sta Blogger in YouTube.

Za razliko od Wikipedie naj bi Knol poudarjal predvsem osebno strokovnost in torej tudi pogled na določeno tematiko. Vprašanje pa je, ali bo Googlu uspelo pridobiti kritično maso ljudi, ki si bodo želeli ustvarjati svoje knole in jih nato urejati ter vzdrževati. Osebno se mi zdi, da je model Wikipedie pri tem učinkovitejši, čeprav pa seveda ne popoln.

Mimogrede, Wikipedia ima vnos Knol, Knol pa za Wikipedio še ne ve :).

Predloge za Google Docs, prenovljen urejevalnik Bloggerja in nov pristop k stikom v Gmailu

Predloge za Google Docs


Sicer že naslov pove vse, tako da mi morda niti ni treba napisati zapisa :). Google še naprej počasi izgrajuje svoj spletni imperij in dodaja novosti svojim storitvam. Najprej bi izpostavil zanimivo novost, ki so jo Google Docs nedvomno potrebovali: predloge. Gre za vnaprej pripravljene dokumente za različne namene, med stvarmi, ki jih lahko najdete pa so tako albumi in koledarji kot poslovne preglednice in predstavitve.

Žal so v osnovi bolj prilagojeni ameriškemu trgu in morda malo manj zanimivi za nas, toda ne dvomim, da bodo komu prišli prav. Kolikor sem lahko videl, Google ohranja svojo "nedružabnost" in predloge pripravljajo sami, vendar po drugi strani Google Docs ne delajo ravno težav s tem, da ne bi bilo mogoče lastne predloge prikazati vsemu svetu.

Mimogrede, še stvar, ki je nisem vključil v naslov - za Google Docs, ki jih javno objavite lahko vklopite statistiko obiskov z Google Analytics.

Prenovljen urejevalnik v Bloggerju

Uporabniki preizkusnega vmesnika Blogger in Draft smo bili v zadnjem času deležni številnih novosti, ki jih raje v tem trenutku ne bi našteval. Med novostmi je bila tudi  ukinitev samodejnega shranjevanja (WTF). No, shranjevanje so vrnili, ni pa več samodejno. Tako moramo ubogi uporabniki ponovno klikati na gumb "Save Now". Nekako tako kot v Wordu pred približno desetimi leti.

Toda to ni ravno razlog za veselje. Prava novica se mi zdi, da so končno dodali možnost povečanja urejevalnikovega okna. Sicer samo vertikalno, vendar bolje kot nič. Uporabniki Bloggerjevega osnutka lahko preprosto primete za spodnji desni kotiček urejevalnikovega polja in ga potegnete navzdol. Tako vam besedila vsaj ni treba pisati v okvirček velikosti poštne znamke, ki se nahaja na monitorju velikosti majhne srednjeevropske države.

Vsi stiki kar naenkrat niso več "pravi stiki"

Uporabniki Gmaila vemo, da Gmail vsak kontakt, od katerega prejmete elektronsko pošto, samodejno doda med stike. To je sicer koristno, kadar pišete maile in vam urejevalnik predlaga naslove, ni pa ravno brilijantno, kadar si želite lepo urejenih stikov. Rešitev je bila salomonska: seznam stikov so razdelili na dva kosa, oziroma v dve skupini "My Contacts" in "Suggested Contacts". Prva skupina vsebuje naslove, ki ste jih vnesli ročno ali pa jim več kot petkrat poslali elektronsko pošto. Drugi seznam vsebuje vse stike, ki jih Gmail dodaja samodejno. Gmailu lahko tudi preprečite, da bi to počel. To storite tako, da preprosto odkljukate možnost s spodnjega posnetka zaslona.

 

Povezani zapisi: 

Kakovostni neodvisni filmi na YouTubu

Blonde Redhead - 23

Dva petka nisem kaj veliko pisal, glede na to, da sem bil obakrat ravno na poti - enkrat v ZDA, drugič pa, presenetljivo, nazaj. In ker imam petek rezerviran za vsaj en netehnološki zapis, tokrat ponovno predstavljam zanimivo skladbo, brez katere ta teden nekako ne gre.

Blonde Redhead sem spoznal na koncertu Interpol v Firencah. Ponavadi človek od predskupin ne odnese kaj veliko. Običajno nič ne poznaš, pa še vneto čakaš, da se na odru pojavi bend, zaradi katerega si prevozil 500 km. Toda Blonde Redhead so me presenetili - na koncertu so me prepričali s svojim newyorškim zvokom, ki je na trenutke podoben tistemu velikanov alternativne scene te metropole - Sonic Youth.

Toda po drugi strani je njihov zvok nekoliko bolj sintetičen in zasanjan, kar še posebej izražata glasova pevke in pevca, ki z glasovi pravzaprav predstavljata dodaten inštrument. Vse skupaj podpira nekompliciran in stalen ritem, na podlagi katerega se dogaja melodika kitar in vokalov. Blonde Redhead le redko preidejo v pravi hrup in ves čas stojijo na okusni meji, kar jih naredi izredno poslušljive.

Izbrana skladba je 23 z istoimenskega albuma.



Povezani zapisi:

The National - Racing Like a Pro

Nekaj Firefox trikov in nasvetov

Firefox 3 je prinesel nekaj novosti, o katerih sem že pisal in danes bi rad nabor teh zanimivosti razširil še z nekaj zanimivostmi.

Podvajanje jezičkov: pritisnite CTRL in kliknite na jeziček ter ga premaknite. S tem boste odprli nov jeziček, ki je kopija izbranega. Jeziček vključuje celotno zgodovino odprtih strani.

Premikanje jezičkov med okni: preprosto zgrabite jeziček in ga potegnite v novo okno. Če je to zadnji jeziček v določenem oknu, se bo to okno zaprlo.

Določanje ključnih besed za iskalnike: ob iskalnem polju se nahaja ikona trenutno izbranega iskalnika (Google, Yahoo!, IMDB). Kliknite na puščico ter izberite možnost Manage Search Engines (ali slovenski ekvivalent). Odpre se novo okence z naštetimi iskalniki, kjer lahko najprej izberete iskalnik (recimo del.icio.us) in možnost Edit Keyword (verjetno Uredi ključno besedo). Nato vnesete ključno besedo - v tem primeru predlagam "del".

Ko ste to opravili, lahko neposredno v polje za naslov URL vpišete "del cornucopia" ali "del" in katerokoli drugo ključno besedo ter iščete neposredno po spletnem mestu del.icio.us.

Trije razlogi zakaj nadgraditi na Firefox

Naredite graf iz svojega računa Last.fm

Kot sem omenil že zadnjič, sem "sucker" za dobre vizualizacije, oziroma grafične prikaze česarkoli. In kaj je lepšega kot grafični prikaz glasbe, ki ste jo poslušali v, recimo, zadnjih dveh letih? LastGraph omogoča ravno to - vizualni prikaz glasbe, ki ste jo preko Last.fm poslušali v določenem časovnem obdobju.

Da ne bom preveč teoretiziral naj kar pokažem, kakšen je videti graf zadnjih dveh let:

Vmes je dolga ravna črta, ko pol leta nisem imel nameščenega odjemalca, ki sistemu Last.fm sporoča, katere skladbe poslušate na namizju. Takole na daleč so zadeve videti precej nepregledne, tako da predlagam bližji pogled:

Tu so stvari že nekoliko bolj jasne. Vidimo namreč, da sem imel obdobje, ko so Beatli več ali manj prevladovali. Toda pogledamo si lahko še bliže:

Tu vidimo še več podrobnosti. LastGraph vzame število skladb, ki ste jih poslušali in nato izriše graf na podlagi pogostnosti posameznih skupin. Graf lahko ustvarite z različnimi barvami in z različnimi stopnjami podrobnosti. Storitev nato izpljune poster v formatu SVGZ ali PDF.

Poleg tega si lahko ogledate tudi časovno premico svojih poslušalskih navad ter seveda prikaz skupin, ki ste jih poslušali najbolj pogosto. Seveda ne gre za popoln prikaz vaših navad, saj pogosto glasbo poslušamo preko storitev, ki jih Last.fm ne more spremljati, toda vseeno je zabavno grafično pregledovati svoje obnašanje v preteklosti :).

Vse podatke lahko izvozite tudi kot datoteko Excel, CSV ali JSON.

Ko obiščete stran, najprej vnesete uporabniško ime, nato malo počakati, da zadeva prebere vaš profil. Tudi na ustvarjanje posterjev je treba malo počakati, saj mora zadeva zračunati in izrisati kar lepo število podatkov.

Povezani zapisi:

Zabavna vizualizacija besedil
Vizualni pogled na internet

The National - Racing Like a Pro

Večino svojega življenja nisem bil nek velik oboževalec mirne glasbe in sem se nagibal k energičnemu rocku in punku. Sem pa v zadnjih nekaj letih spoznal tudi lepoto nekaterih bolj "nežnih" alternativnih skupin, ki so me očarali. Pomembna pridobitev letošnjega leta so bili tako The National. Skupina je namreč v letu 2007 predstavila album Boxer, ki me je navdušil z dramatično in čustveno vsebino, ki pokriva vse, od političnih kritik do osebnih zgodb.

Z albuma sem izbral skladbo "Racing Like a Pro".

Več o skupini lahko poiščete na spletu, priporočam pa vam, da obiščete posnetek koncerta v živo na spletni strani NPR.

Zabavna vizualizacija besedil

Med stvarmi, ki so mi pri srcu so vizualizacije različnih vrst podatkov, zaradi česar nikakor ne morem mimo spletne storitve Wordle. Gre za storitev, v katero vnesete besedilo in na podlagi štetja besed ustvari "besedni oblak", torej besede na kupu, njihova velikost pa kaže, kako pogosto se pojavijo. Za prikaz sem vanj vnesel prvo stran svojega bloga, rezultat pa je naslednji oblak:

Očitno veliko pišem o Googlu in stvareh, ki jih "lahko" naredimo :). Stvar v bistvu niti ni tako nekoristna - velik del mojega dela v slulžbi namreč vključuje pripravo različnih besedil in s to storitvijo lahko dejansko preverim, da kakšne besede ne ponavljam prepogosto.

Oblak lahko izdelate tudi na podlagi svojih oznak v del.icio.us. Pri oblakih lahko izbirate usmeritev besed, barve, fonte in še nekaj drugih malenkosti, kot je število upoštevanih besed. Po malo urejanja sem svoje oznake iz del.icio.us spravil v naslednjo obliko.

Slike lahko shranite v galerijo na spletni strani ali pa si jih označite v knjižnico del.icio.us.

Kakovostni neodvisni filmi na YouTubu

YouTube je sicer bolj ali manj vir smešnih, ne tako smešnih, viralnih in malo manj viralnih ter nesmiselnih filmov. Toda to še ne pomeni, da ne more služiti tudi kot orodje za distribucijo vsebin visoke kakovosti. Google je ravno v ta namen predstavil "Screening Room" - posebno podstran, na kateri so zbrani filmski izdelki neodvisnih ustvarjalcev. Pri tem ne gre za anonimne internetne najstnike, temveč za izbrane projekte, med katerimi je tudi z oskarjem nagrajena kratka risanka The Danish Poet.

Sicer si nisem ogledal vseh, mi je pa v oči padel "Are You the Favorite Person of Anybody?". Definitivno vreden ogleda.

Google je sicer napovedal, da naj bi se novi video posnetki pojavljali vsake dva tedna, naslednji paket pa naj bi prispel 4. julija. Avtorji naj bi poleg masovne distribucije dobili tudi radodaren del prihodkov od oglasov, prikazanih ob filmih.

Dexter je mračen in kul

Priznam, da sem se zadnjih nekaj let zasvojil z najrazličnejšimi televizijskimi serijami in nadaljevankami. Pri tem gre predvsem za ameriško produkcijo, ki jo danes poskušam spremljati bolj ali manj redno kar v "realnem času". Glede na pojav nekaj res kakovostnih serij v zadnjem času, mi to seveda ne uspeva vedno, tako da sem si šele te dni utegnil do konca ogledati drugo sezono serije Dexter, verjetno meni najljubše serije te dni.

Za vse, ki je ne spremljate - gre za serijo o serijskem morilcu Dexterju, ki je v dnevnem času zaposlen kot strokovnjak za kri na policijski postaji. Njegov krušni oče je bil policist. Njegova "sestra" je policistka. Njegovi prijatelji so policisti. Na videz živi popolno življenje, je popoln fant in brat, prizadeven sodelavec in prijazen prijatelj. Obenem pa skriva temno skrivnost. Svoje žrtve izbira skrbno in za seboj ne pušča nikakršnih sledi. Pravzaprav v prvi sezoni nihče ne ve, da v Miamiju sploh deluje serijski morilec.

V prvi sezoni tako spremljamo Dexterja, ko se sooči z drugim serijskim morilcem, ki prav tako deluje v Miamiju. Druga sezona glavnega junaka ne postavi pred tako očitnega antagonista in velik del sezone spremljamo njegov boj s samim sabo in svojo preteklostjo.

Serija je posneta odlično. Glavni igralci so večinoma skoraj popolni, scenariji pa so skoraj brez izjeme vrhunski. Serijo odlikuje mešanica mračnjaškega vzdušja, prepredena z obešenjaškim humorjem in poudarkom na razvoju likov. Gre za odličen primer serije, ki se ne zanaša le na ostre dialoge ali akcijo, temveč gradi na razvoju osebnosti tako glavnega junaka kot vseh ostalih likov. Serija ima še eno pomembno prednost - na voljo je na plačljivem kanalu, kar pomeni, da pisci niso omejeni na 42 minut serij z običajnih televizijskih mrež. Tako so posamezne epizode v povprečju dolge okoli 50-52 minut, določene pa dosežejo za televizijsko serijo nepredstavljivo dolžino 55 minut.

Ogled toplo priporočam, saj gre za res vrhunski izdelek ameriške popkulture. Poleg tega te serija s tako odličnim uvodom preprosto mora prepričati. Video spodaj

Spremenite svoje fotografije v slike

Befunky je prijetno razvedrilo za nekaj minut. Gre za spletno storitev, ki vaše fotografije spremeni v slike ali skice. Sicer ne dvomim, da lahko to človek naredi tudi v Photoshopu - vendar, zakaj bi se ubadal, če lahko prijazna storitev to naredi namesto tebe.

Pa pojdimo kar na rezultate. Rezultat učinka slika je naslednji:


Original pa je bil tak:

Orodje skice deluje podobno, le da je rezultat, presenetljivo, skica.

In kako je izgledal original?

Zadeva je za nekaj minut odlična. Izdelane fotografije lahko objavite na različnih družabnih omrežjih ali pa si jo prenesete na disk.

Trije razlogi zakaj nadgraditi na Firefox 3

Ker je ravno fuzbalska sezona bi na prvo žogo predstavil tri razloge, zaradi katerih se splača nadgraditi na novo različico Firefoxa. Seveda je teh razlogov več, ampak po nekaj mesecih uporabe so me ti najbolj navdušili.

1. Navdušujoča naslovna vrstica

Nova naslovna vrstica v Firefoxu je tako kul, da ji dejansko pravijo "Awesome bar". Ko vtipkate nekaj črk, ne išče več le po naslovih URL, temveč tudi po naslovih. Poleg tega so sedaj ob vsakem naslovu v vrstici tudi ikone, kar olajša iskanje strani, ki jo želite. Spodaj je slika vrstice v akciji.
















2. Zoom spletnih strani

Brskalniki že celo večnost poznajo povečevanje pisave. Stran lahko najbolj preprosto povečate tako, da stisnete tipko CTRL in zavrtite gumb na miški, kar poveča ali pomanjša pogled. Firefox doda še prijetno osvežitev te funkcije, saj poveča tudi slike, kar je idealno za primere, ko želite pogledati majhno pisavo na kakšni sliki.

Normalna povečava:


Približan pogled:


3. Označevanje besedila na različnih mestih

Greza funkcionalnost, ki jo ima Microsoft Word že od različice XP, če se ne motim, sedaj pa je prišla tudi v Firefox. Gre za to, da lahko izberete več med seboj nepovezanih kosov besedila. uporaba je preprosta. Preprosto stisnete CTRL in izberete kose besedila, ki jih želite skopirati. Meni izredno uporabno.

Seveda je drugih uporabnih novosti še veliko, vendar so mi te tri trenutno najbolj pri srcu.

Jutri ne pozabite prenesti nove različice Firefoxa

Ne pozabite. Jutri uradno izide nova različica spletnega brskalnika Firefox. Vsi zvesti uporabniki bomo poskušali postaviti svetovni rekord v številu prenosov. Vsi, ki želite pomagati, jutri zaženite svojo zastarelo različico ognjenega lisjaka in si prenesite svetlečo novo različico z romantičnim imenom "3".

Dve stoletji skeniranih časopisov

Včasih se mediji odločijo narediti kaj res enkratnega. Angleški Times je že med njimi. Times Archive je čudovit projekt, v okviru katerega so skenirali 200 let papirnatih časopisov in jih objavili na svoji spletni strani. Gre za članke, objavljene med leti 1785 in 1985.

Poiščete lahko izredne stvari. Najprej mi je v oči padel članek o usmrtitvi Marie Antoinette. V članku se nahajajo fantastične podrobnosti, kot na primer, da so po usmrtitvi trije mladci v njeno kri namočili svoje robce.

Seveda pa ne zaostajajo niti drugi časopisi - Times z druge strani Atlantika (New York Times) ima prav tako odprt dostop do svojih arhivov. Med zanimivostmi bi lahko izpostavil posebno prilogo ob nesreči Titanica. Pozor, celoten članek ima šest ogromnih PDF strani, tako da dobro premislite, preden ga začnete brati - mogoče ne boste mogli nehati.

Znane fotografije v Lego svetu

Če me je internet česa naučil je to, da imajo ljudje preveč časa. Res preveč. Toda včasih ima ravno ta preobilica časa izredne rezultate in danes vam predstavljam enega izmed njih. Eden izmed uporabnikov Flickra je objavil svoje "interpretacije" znanih fotografij z Lego figuricami. Rezultati so neverjetno prisrčni, čeprav morda izbrane fotografije niso najbolj srečne.

Da bi si bolje predstavljali, nekaj izbranih fotografij:



Gre za izredno znano sliko južnovietnamskega vojaka, ki se pripravlja na usmrtitev pripadnika Vietkonga. Original je videti tako:














Druga, ki mi je osebno zelo všeč je znana slika delavcev na nebotičniku:











Celotna galerija vseh slik je na umetnikovi strani na Flickru.

Google z novostmi za knjige

Že drugi zapis o Googlu danes, ampak očitno se jim po poletnem počitku ponovno pričenja dogajati. Danes so po iskanju v Google Readerju dodali zanimive novosti na področju knjig. Google Book Search je ambiciozen projekt, ki vam omogoča, da iščete po vsebini knjig. Nato si lahko ogledate stran, na kateri se iskane besede nahajajo.

Vaša knjižnica

Danes so dodali možnost, da si z njihovo pomočjo ustvarite spletno knjižnico. To pomeni, da z njihovim iskalnikom poiščete knjige in jih dodat v svojo zbirko, ki jo lahko pokažete celotnemu svetu.



Knjige lahko vnašate vsako posebej ali pa izberete možnost "Import books", kjer lahko vnesete številke ISBN. Presenetljivo sprejema in najde tudi slovenske knjige. Na vaše knjige se lahko drugi uporabniki naročijo preko vira RSS in spremljajo, ko dodate nove knjige.

Zadeva je podobna LibraryThing, ki pa mi je še vedno bolj všeč. Ima več možnosti in nudi bolj družabno izkušnjo. Za vsako knjigo lahko pogledate, kdo vse jo še ima, kakšne so druge knjige in podobno. Google na tem področju ni tako močan. Prav tako ima vnešenih manj naslovnic knjig, kar naredi vaše zbirke precej dolgočasne na pogled. Toda po drugi strani ima ISBN za slovenske knjige, kar je zelo kul.

Odlomki iz knjig na vsakem blogu

Druga novost je možnost izrezovanja odlomkov iz knjig, ki jih najdete preko Google Book Searcha. Seveda tega ne morete početi z vsemi knjigami, ampak samo s tistimi, ki so v javni domeni. Tako lahko v knjigi izberete določen odlomek in si ga z nekaj kliki shranite v Google Notebook ali pa ga objavite na svojem blogu. Pojavi se v naslednji obliki:



Priljubljeni odlomki

Zadnja novost se pojavi ob pregledovanju knjig. Gre za možnost "Popular Passages", torej priljubljenih odlomkov. Z enim klikom lahko odkrijete v katerih knjigah je bil citiran določen odlomek in jih pregledate. Zelo zanimivo.

Google je tako danes resnično naredil korak naprej pri svojem iskanju po knjigah in jih približal uporabnikom spleta.

Povezani zapisi

Google Reader končno dobil iskanje
Google Earth in Google Maps sedaj s slovenskimi cestami
Blogger v razvoju

Google Reader končno dobil iskanje

Google Reader, ki je po prenovi ujel pomemben tržni delež je bil včeraj deležen manjše prenove. Najpomembnejša novost je polje za iskanje, ki vam omogoča, da iščete po virih RSS na katere ste naročeni. Za podjetje, zgrajeno okoli iskanja, je ta korak res trajal nekoliko predolgo.


Vmesnik za iskanje je odličen. Označi vam iskane besede, rezultate pa lahko pregledujete v treh različnih načinih (skrajšani rezultati, celotni zapisi v virih ali pa samo po naslovih).

Novost je tudi, da je spremenjena meja neprebranih novic. Prej je bila meja 100, sedaj pa je 1000. Kar še vedno pomeni, da imam vire, v katerih je 1000+ neprebranih novic. Brrr.

Zelo pomembna novost je tudi, da lahko sedaj v Google Readerju uporabljate gumba v brskalniku za nazaj in naprej. Če si v preteklosti kliknil na gumb za nazaj, te je vrglo na stran, na kateri si bil preden si obiskal Google Reader. Sedaj te vrže na vir, ki si ga bral prej. Odlično.

Povezane novice:

Tri Googlove novosti
Googlov bralec na mobilnem telefonu
Dodatek za Google Reader

GTD za začetnike (1. del)

Milan'che je izrazil željo, da bi izvedel več o GTD-ju, eni najbolj priljubljenih tehnik za povečevanje osebne storilnosti. Osebno sem se s kratico prvič srečal pred približno dvema letoma in od takrat je prerasla v pravi spletni fenomen, s katerim se ukvarjajo številni blogi, wikiji in spletne strani.

Preden začnem še kratka izjava o odgovornosti, "disclaimer" po domače :). Osebno sistema ne priporočam. To ne pomeni, da ga odsvetujem, temveč da z njim nisem dovolj domač, da bi lahko v resnici igral neverjetnega strokovnjaka. Če vas zadeva zanima v podrobnosti si kupite knjigo. Druga stvar zadeva odziv bralcev. Obstaja določen odstotek ljudi, ki tovrstnim sistemom ne verjamejo in se jim zdijo "brez veze". Ponovno - za sistemom GTD ne stojim s srcem in dušo. Določene stvari iz njega sem pobral, da sem si sam nekoliko olajšal življenje, sem pa prepričan, da za osebno neorganiziranost ni "srebrne krogle", ki bi odpravila vse težave na en mah. Vsakemu svoje, torej.

Pa začnimo z malo ozadja. GTD (kratica za Getting Things Done) je sistem obvladovanja osebnih informacij. Čedalje več ljudi se namreč vsakodnevno srečuje z veliko poplavo informacij in stvarmi, ki jih morajo opraviti. Vzemimo primer - pri svojem delu vsakodnevno pripravljam kratke novice za stranke podjetja, v katerem delam. Vsaka novica lahko vključuje več korakov: najprej naročim novico pri sodelavcu, ki jo pripravi in mi jo pošlje. Nato novico pregledam in jo posredujem lektorici. Ko je novica lektorirana jo pošljem po elektronski pošti v pregled stranki, ki jo potrdi, mi pa jo objavimo na spletni strani. Precej komplicirano za eno samo novico, toda ti koraki so pač potrebni.

Težava je drugje. V vsakem trenutku se lahko zgodi, da jaz pozabim, da sodelavec pripravlja novico, jo pozabim pregledati, jo pozabim poslati stranki, pozabim, da je v lekturi ... Ne zgodi se pogosto, toda če imaš nad sabo tisoč drugih stvari, včasih kakšna stvar uide. Avtor knjige Getting Things Done, David Allen, meni, da je ravno ta preoblilica "stvari, ki jih moramo narediti" kriva, da se ne počutimo dobro. Stalno razmišljamo o stvareh, ki jih moramo narediti, saj ne želimo ničesar pozabiti. Po njegovem torej večino časa in energije porabimo ravno za "sekiranje" in razmišljanje o tem, kaj moramo narediti.

Tu vstopi GTD. V najbolj preprosti obliki je GTD seznam opravil, ki jih moramo opraviti. Toda seznam opravil naj ne bi bil dovolj. Šlo naj bi za celovit sistem, ki ga zasnujemo in vzdržujemo tako, da mu lahko zaupamo. Osnova sistema GTD je torej religiozno zbiranje stvari, ki jih moramo opraviti in njihovo organiziranje v različne kontekste in časovne roke. Mimogrede - GTD je zelo usmerjen na naloge. Koledar naj bi bil po tem sistemu namenjen samo sestankom in stvarem, ki so vezane na točno določen čas. Allen torej odsvetuje, da si za torek 24.12. v koledar vpišete "Pripravi seminarsko" ali kaj podobnega.

GTD torej pravi: ko dobite v roke nekaj, kar morate narediti si to vpišite v blok, Outlook, mobitel ali karkoli drugega. Če lahko zadevo naredite takoj, jo naredite takoj. Če jo lahko posredujete komu drugemu, jo posredujte. Če je ne morete narediti takoj, jo vnesite v seznam, ki ga morate narediti. Načeloma to velja za vse naloge - torej od službenih nalog, mailov prijateljem, pranje perila, ... Na ta način imaš stalen pregled nad stvarmi, ki jih moraš narediti v določenem trenutku.

To so torej osnove GTD-ja. Seveda gre le za površje, saj je sistem sestavljen iz različnih komponent, tako da tale kratek opis nikakor ne pomeni, da lahko na njegovi podlagi začnete uporabljati GTD.

Mimogrede - za začetek sem zasnoval dva članka, od katerih je tale prvi. Kmalu bom pripravil še drugi članek, kjer se bom posvetil še nekaterim drugim vidikom. Če bosta članka naletela na dober feedback, potem lahko nadaljujem - materiala je za vsaj pet zapisov.

Na Finance.si izginila vsa vsebina

Po daljšem premoru in veliki pisateljski blokadi se vračam. Tokrat z alarmantnim naslovom. In kritiko spletne strani Financ. Nisem sicer prvi, toda Miloš je žal izpostavil le pretiravanje na naslovni strani, ne pa na straneh, kjer se dejansko nahaja vsebina in so videti tako:

Za lažje odkrivanje vsebine sem dejansko vsebino članka, ki ga človek odpre, označil z rumeno. Drugače večino zaslona zaseda velikanski oglas na vrhu in malo manjši orjak med naslovom in podnaslovom.

Ne gre za to, da ne razumem, kaj so Finance želele doseči s takim pristopom k oglaševanju, vendar se mi zdi ta odločitev tako neprijazna do obiskovalcev, da preprosto moram komentirati.

Najprej poglejmo razlog, zakaj so Finance uvedle oglase, ki so odkrito povedano vsiljivi in neprimerni. Zaradi oglaševalcev, seveda. Oglaševalcem se zdi, da na spletu dosežejo premalo, kar pomeni, da se mediji odzivajo tako, da jim dajo več prostora. In torej namenijo manj prostora vsebinam. Oglas na vrhu je med oglaševalci dobro sprejet. Ne le zato ker je velik, temveč tudi zato, ker se tudi, ko se premaknete nižje po strani, zapelje z vami in vam stalno odžira pogled na vsebino. Torej gre četrtina zaslona na račun oglasa. In v osnovi to pomeni, da vam medij stalno v goltanec rine oglas, ne glede na vse.

Torej razumem medij, da se na zahteve oglaševalcev odzove tako. Toda raziskave kažejo, da imamo obiskovalci spletnih strani nekaj, čemur se reče "slepota za pasice". V osnovi to pomeni (in je potrjeno z raziskavami), da obiskovalci oglasov sploh ne pogledamo. Ne glede na to, kako veliki so in kje na strani se nahajajo. Naše oči pritegne tisto, kar želimo videti in ker smo stran obiskali, da bi prebrali članek naše oči samodejno pričnejo iskati vsebino. Razen seveda, če smo prišli na stran gledat reklame.

Ko sem obiskal stran sem torej sprva mislil, da je prišlo do napake. Besedilo namreč zaseda manj kot 5 odstotkov strani, kar pomeni, da ga najprej dejansko nisem opazil. Sicer sem si verjetno kriv sam, ker okno Firefoxa ne sega od vrha do dna zaslona, ampak je kakšen centimeter in pol manjše od višine namizja, ker ga pogosto mečem med dvema monitorjema in ga torej nimam povečanega do konca - kar tudi sicer ne prinaša posebnih prednosti, če na zgornji sliki pogledate kos belega dela strani.

Finance so se torej odločile za odličen trik. Na strani je toliko oglasov, da zmedejo uporabnika in mora torej švigati s pogledom po strani, da bi našel vsebino. Ob tem ni vrag, da ne bi preletel tudi oglasa. Toda s takim pristopom dosežeš le dve stvari: uporabniki sčasoma razvijejo slepoto tudi za te oglase, saj vedo kaj pričakovati. V vmesnem času pa ustvariš plodna tla za jezne uporabnike, ki nekako ne želijo gledati oglasov.

Finance si zaradi takega pristopa k oblikovanju in oglaševanju zaslužijo velik minus. Zaradi spletnih strani, kot je ta, preprosto moraš priporočiti ljudem, da si namestijo Adblock Plus in si vsaj malo olajšajo življenje (in branje). Čeprav grenak okus (oziroma bela pasica na vrhu strani) še vedno ostane.

Kolosej in vstopnice

Kolosej je s svojo akcijo kino kart za blogerje požel precej zanimanja, za kar si definitivno zaslužijo pohvalo. Brezplačna reklama je vedno dobra, ne glede na to, ali je pozitivna ali negativna. Ne bi se zdaj spuščal v to, ali je za blogerje pametno, da se pustijo Koloseju premamiti z relativno čudno ponudbo, ki vključuje povezovanje na spletno stran in napol spamanje drugih blogerjev. Razumem, da poskušajo uvesti nekakšno obliko viralnega trženja, kjer naj bi se ljudje za karte veselo linkali med seboj. Prav tako razumem, da naj bi s tem dvignili obiskanost in pokritost filma. Ne razumem, sicer, zakaj so zadevo omejili samo na en film, vendar o sami akciji načeloma niti ne bi več govoril.

Žal se mi zdi, da se zadeve lotevajo na napačnem koncu. Z akcijo bodo verjetno kratkoročno dosegli dober rezultat, ki pa nikakor ne bo vplival na dolgoročen trend, torej upadanjem števila gledalcev. Kolosej ima namreč številne pomanjkljivosti, ki jih tovrstna akcija ne bo odpravila. Poglejmo si za trenutek, kako poteka tipičen obisk kina.

Za kino predstavo moram z Vrhnike v Ljubljano vsaj uro pred predstavo, ker se vstopnic ne da kupiti preko spleta. Oziroma, lahko jih kupiš s kartico Joker, ne pa s kakršnimkoli uveljavljenim sredstvom za plačevanje. Ko pridem do Koloseja se zabava začne - kroženje po prenapolnjenem parkirišču, ki ima povrh vsega še tako urejen promet, da si komaj še upam zapeljati nanj. Nato stopim v veliko dvorano in kupim karte, poleg katerih dobim še šopek reklam, vstopnice pa me popeljejo v dvorano Winterfresh, za katero ne vidim drugega smisla, kot to, da je pač nekaj več sponzorskega denarja.

Nato moram seveda čakati. Ker sem moral priti prej, da bi kupil karto mi ne preostane drugega, kot da bingljam v Koloseju ali pa se pomaknem na kakšne hiter nakup v bližnje trgovine. Z avtom stran ne morem, ker bi to pomenilo, da izgubim težko najdeno parkirišče. Nato nastopi čas za film. Po 10 minutah reklam sledijo še napovedniki, zaradi katerih sem bil v dvorani točen. Toda, ker sem se odločil, da grem gledat film, ki je po Kolosejevem mnenju namenjen otrokom, čeprav se začne ob 21h in ni v dvorani praktično nikogar pod 20, se vrtijo samo napovedniki za risanke in ostale otroške zadeve. Saj ne, da ne bi imel rad risank, toda načeloma jih gledat ne bom šel, Kolosej pa je zamudil priložnost, da bi me pritegnil h kakšnem resnejšem filmu.

Na kratko - izkušnja obiska kinematografa smrdi.

V luči napisanega me preseneča, da se Kolosej odloča za akcijo z blogerji, namesto, da bi se osredotočil na nekaj drugega in bolj pomembnega: izboljšanje izkušnje v kinu za svoje uporabnike. Upadanje obiska je posledica in kratkoročna usmeritev na en sam film ne bo spremenila ničesar - vsaj po mojem mnenju ne. In če so se že odločali za družabno usmerjeno komunikacijo bi mogoče lahko zadevo rešili na drugačen način.

Primer: namesto, da poskušajo podariti nekaj sto kart in s tem dvigniti zanimanje za film, bi lahko naredili spletno stran, podobno IdeaStorm, ki jo je uvedel Dell. Uporabnikom bi lahko omogočili, da predlagajo svoje ideje za izboljšanje kina in nato o njih glasovali.

Druga stvar, ki bi jo lahko naredili je, da bi razširili svojo spletno stran z družabn komponento. Namesto neberljivih in odkrito povedano preveč neurejenih komentarjev, bi lahko uporabniki ustvarili svoje profile in se povezali s svojimi prijatelji. Vse uporabnike bi lahko nagradili za različne dejavnosti s točkami: recenzija filma prinese deset točk, ocena filma prinese eno točko, sodelovanje v diskusiji prinese eno točko. Uporabniki bi potem lahko glasovali za dobre recenzije, ki bi priplavale na vrh. Točke se obenem seštevajo in za 100 točk dobiš karto.

Ko sem napisal, da ne razumem Kolosejeve odločitve, sem mislil ravno na to: podjetje se z blogerji povezuje, ker je to "kul". Njihov cilj ni omogočiti ali sodelovati v diskusiji, temveč preko viralne akcije ustvariti nekaj pozitivnih objav in občutek, da Kolosej "dogaja". Namesto, da bi (sicer preveč opevano) moč množic izkoristili za to, da se izboljšajo, so raje ubrali lažjo pot.

In kot post scriptum: osebno ne verjamem, da se bodo blogerji, ki bodo vzeli brezplačne vstopnice prodali ali ogrozili svojo osebno integriteto. Dejstvo pa je, da tako kot stvar stoji v tem trenutku, izgleda kot podkupnina: "Damo vstopnico, če nas omeniš". Kakorkoli to obrneš, je zadeva kupljena povezava in nikakršno opravičevanje, da gre za korak v pravo smer, tega ne spremeni. In še enkrat ponavljam - ni nujno, da prevzetje karte pomeni prodajo idealov ali česa drugega.

Cela zgodba pomeni, da blogerji podjetja fascinirajo. Tako in drugače. Ta korak ni prvi in je samo eden v celi vrsti drugih. Podjetja, ki bodo razumela, da lahko s svojimi strankami komunicirajo in se od njih učijo, bodo pridobila prednost. Druga se bodo pač morale svojih težav ali izzivov lotiti drugače.