Opažam, da se veliko ljudi na moj blog prikaže preko iskanja "bonton elektronske pošte", kar me preseneča, glede na to, da se s to tematiko nisem posebej ukvarjal in da obstaja relativno dober seznam nasvetov na spletni strani Soncek.com. Zanimivo pa je, da sem pred časom resno razmišljal o sestavi osnovnih pravil, ki jih upošteva premalo ljudi in mi s tem grenijo življenje. Tako sem se v skladu z veliko potrebo slovenskih spletnih uporabnikov po bontonu elektronske pošte odločil, da naredim seznam stvari, na katere je lepo biti pozoren pri pisanju elektronske pošte. Pozor, nekatere stvari se bodo verjetno podvajale iz zgoraj omenjene strani, z nekaterimi predlogi od tam pa se preprosto ne strinjam.
Pa začnimo:
1. Smiselno zastavljena zadeva elektronskega sporočila
Dejstvo je, da nekateri dobivamo veliko elektronske pošte. Osebno dobim tudi nad 50 sporočil in všeč mi je, če lahko hitro ugotovim za kaj gre pri sporočilu. Recimo, zadeva z imenom "Finance", "fotografije", "poglej prosim" ali "link" so slabi nasovi elektronske pošte. Za veliko stvari sicer lahko ugotoviš za kaj gre, še posebej če si dogovorjen za njih, vendar težava nastane čez kak teden ali mesec, ko na podlagi zadeve ne veš več za kaj gre. Vpisana zadeva naj bo opisna do te mere, da je mogoče hitro ugotoviti za kaj gre.
Če si z nekom pogosto dopisujete glede enake ali podobne stvari se lahko dogovorite ali odločite za enotno obliko zadeve. Na ta način bo sogovornik vedno lahko vedel natančno kaj lahko pričakuje.
2. Nadaljevanje zadeve čez več sporočil
Včasih se sporočila sprehaja med dvema ali tremi prejemniki. V tem primeru je najbolj smiselno, da se polje zadeve vmes ne spreminja. Tako lahko hitro veš, da so vsa sporočila med seboj povezana in da potrebuješ le najnovejše sporočilo, ki vsebuje celotno korespondenco. Ostala sporočila lahko tudi izbrišeš. Zadeve vmes ni priporočljivo spreminjati, saj to le po nepotrebnem vnaša zmedo v dopisovanje.
3. Nespametna izbira polij "Za", "Kp" in "Skp"
To se mi zdi ena največjih rak ran pri dopisovanju. Pa tako preprosta je ta stvar. V polje "Za" vpišeš tiste prejemnike, ki jim je sporočilo namenjeno in od njih pričakuješ odziv na sporočilo. Polje "Kp" je namenjeno tistim, ki jih želiš preprosto obvestiti, da se nekaj dogaja, a od njih ne pričakuješ ničesar. Polje "Skp" uporabljamo le takrat, ko ne želimo, da bi se prejemniki med seboj videli. "Skp" se tako uporablja le v redkih primerih.
Primeri slabe uporabe: sporočilo ima dva prejemnika. Prvi je Miha v polju "Za", drugi pa "Slothrop" v polju "Kp". Sporočilo je nekaj na vižo: "V pripeto datoteko bi dodal še podatke o našem podjetju. Slothrop, lahko narediš to?". Če je mail namenjen meni, zakaj sem potem v polju "Kp"? Drugi primer je, ko se ljudje iz polja "Kp" udeležujejo diskusije, čeprav se vse skupaj več ali manj dogaja mimo njih. Preprosto se jim zdi, da morajo nekaj povedati. No, ni potrebe. Če si v polju "Kp" se lahko vsi ostali vse zmenijo brez tebe.
Opozoril pa bi še na previdno uporabo polja "Skp". Naslovi, vpisani v polju "Skp", niso vidni ostalim prejemnikov, vendar tega ni priporočljivo izkoriščati. Tako se včasih zgodi, da nekdo sodelavcu pošlje ostro elektronsko pošto in da v polje "Skp" svojega šefa, da bi potunkal sodelavca. No, to pa je huda kršitev bontona in zelo pritlehen način zlorabe elektronske pošte.
4. Napačna uporaba gumba za določanje visoke pomembnosti sporočil
Vse preveč ljudi preveč zlahka uporablja gumb, s katerim sporočilo opremijo s klicajem, kar naj bi pomenilo visoko pomembnost sporočila. No, če dobim na dan deset takih sporočil, potem nekako ni več smiselno, kajne? Ker vsa ta sporočila preprosto ne morejo biti tako pomembna. Smiseln rezultat bi bil en mail na teden. Poznam ljudi, ki s klicajem opremijo vsako svoje sporočilo. Brrr.
5. Uporaba klicajev in ostalih ločil
Obstaja modrost, ki pravi: "Pet klicajev je nezamenljiv znak norosti." Klicaji so v pisani komunikaciji dvorezni meč, ker vse prehitro pomenijo, da kričiš ali da si jezen, saj človek na drugi strani ne more vedeti, da si klicaj mislil povsem dobronamerno. Osnovno pravilo, je, da je človeku dovoljeno pet klicajev v življenju, tako da jih gre izkoristiti pametno. Podobno velja za večje število vprašajev ali mešanico obojih. Recimo: "Kdaj dobim to datoteko ??!!??!" Preprosto ne počnite tega.
6. Uporaba velikih črk
Velike črke pomenijo kričanje. In v običajnih pogovorih ne kričimo. Ne uporabljajte velikih črk.
7. Posredovanje elektronske pošte
Skušnjava preprostega posredovanja elektronske pošte je velika, toda to še ne pomeni, da se ji je potrebno vdati. Posredovanje je čisto v redu, če se dogaja v mejah normalo. Toda priporočljivo je vsaj na kratko opisati za kaj gre v celotnem sporočilu. Nič hujšega ni, kot da dobiš dva metra dolgo sporočilu na vrhu katerega piše "Glej spodaj". Ne, ne bom. Poslal si mi sporočilo in vsaj toliko se potrudi, da mi na kratko napišeš, kaj želiš od mene. Malo ustrežljivosti ni še nikomur škodilo.
8. Podpisovanje
Priporočljivo je, da se v prvem sporočilu novi osebi podpišeš s celotnim podpisom, ki vključuje ime, naziv, telefon, elektronsko pošto in podjetje v katerem si zaposlen. Toda nikakor ni potrebno, da te informacije vsebuje vsako sporočilo. Kasneje lahko uporabljaš samo ime in priimek ali pa celo samo ime. Podobno velja za ljudi, ki imajo v podpisih kakšne pametne izreke ali izjave. Prvič ali drugič je mogoče zabavno. Toda v vsakem sporočilu? Podobno se počutiš, ko stotič vidiš reklamo za Pril, ko si želiš z golimi rokami iz jamic izkopati oči. Grrr.
9. Pošiljanje šal, animacij, čestitk in šal
Elektronska pošta je pomenila nesluten porast šal, animacij in filmčkov. Ne mine dan, da ne bi prejel vsaj ene ali dveh in kolikor se pogovarjam z ljudmi okoli sebe imam še srečo. Človek, ki na dan dobi 50 sporočil v povprečju dobi 2 sporočili na uro. Če jih dobi 50 na službeni naslov in dela osem ur, dobi na uro šest sporočil. Se vam zdi, da potrebuje še deset šal z interneta? Po možnosti v ločenih sporočilih? Naj vam razkrijem skrivnost: to je precej zoprno početje. Razmislite, ali bi prihranili vse šale za petek in jih poslali v enem mailu.
Še huje je, ker se ta sporočila pošiljajo na sezname prejemnikov. Če počnete to, vse naslove takoj premaknite v polje "Skp", kjer se uporabniki med seboj ne vidijo. V nasprotnem primeru naslove vseh prejemnikov izpostavite neželeni pošti, virusom in številnim drugim neprijetnostim. Še enkrat ponavljajte skupaj z menoj "Sezname prejemnikov bom vpisal v polje "Skp"."
10. Slovnične napake
Seveda se vsem napakam ni mogoče izogniti, vendar je vedno priporočljivo sporočilo za seboj prebrati in preveriti ali so ostale kakšne prav hude napake. Vejice, pike, velike začetnice, vse šteje. Mimogrede, angleži imajo izredno dober primer glede pravopisa: "Punctuation is the difference between "helping your uncle jack off a horse" and "Helping your uncle Jack, off a horse."
11. Ozadja za elektronsko pošto
Uporaba HTML v elektronski potši je omogočila vključevanje razno raznih neumnosti v elektronsko pošto, vključno s sličicami in ozadji za elektronsko pošto. Osnovno pravilo je, čim manj stvari je v mailu, tem bolje. Razna ozadja naredijo mil manj berljiv, večji ter počasnejši za pregledovanje.
12. Bodite jasni pri pisanju
Ne uporabljajte kratic, nerazumljivih besed, okrajšav in podobnih stvari, ki naredijo sporočilo manj rzumljivo. Vedno imejte v mislih, da na drugi strani sporočila sedi osebi, ki ni vi in torej ne ve vsega. Nejasno sporočilo je velika ovira za komunikacijo, saj potem človek na drugi strani sedi in razmišlja, kaj točno ste želeli povedati. Poleg tega je pripročljivo, da ne pišete predolgih sporočil. V nasprotnem primeru človeka raje pokličite in mu pojasnite, kaj želite.
13. Preverite ali ste pripeli datoteke
Nič ni bolj bednega kot to, da pilite in pišete sporočilo, nato pa pozabite pripeti datoteko. Vedno, vedno preverite ali ste pripeli datoteko.
14. Ne preverjajte ali je prejemnik prejel sporočilo
Ko nekomu pošljete sporočilo, mu dajte čas, da prebere sporočilo in vam odgovori. Ljudje ne sedijo neprestano pred računalnikom in berejo sporočila. Dajte človeku vsaj dve uri, če ne celega dneva časa, da vam odgovori na sporočilo. Nič ni bolj živce parajočega kot dejstvo, da te nekdo pokliče dve minuti po tem, ko ti je poslal sporočilo in te sprašuje kaj misliš. Nič ne mislim, ker še nisem prebral sporočila.
15. Ne pošiljajte verižnih pisem
Za vse, ki pošiljajo verižna pisma: Microsoft ne bo podaril nagrade za posredovanje elektronske pošte, na Poljskem ni uboge ožgane punčke in pošiljanje pisem ne bo nikomur kupilo invalidskega vozička. Prihranite ljudem neskončno dolgo brskanje po nabiralniku in jim ne pošiljajte verižnih sporočil. Od tega nima nihče nič.
Tega sem se domislil tako iz glave. Če ima še kdo kakšen primer neprimerne ali preprosto neumne uporabe elektronske pošte, mi lahko pošlje sporočilo na tritecomment AT yahoo.com ali pa se oglasi v komentarjih.
Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.
Povezani zapisi
Boljša uporaba Gmaila - 1. del
Boljša uporaba Gmaila - 2. del
Pot do praznega nabiralnika
Razširitve za Firefox za elektronsko pošto
15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte
GTD za začetnike
petek, december 23, 2005
sreda, december 21, 2005
Trendi osebnega iskanja
Če slučajno niste vedeli, vam Google omogoča vpogled v zgodovino iskanja. Za to morate biti prijavljeni v eno od Google storitev (ponavadi gre za GMail). Če ste vpisani v storitev, potem Google zapisuje zgodovino vaših iskanj, do katerih dostopate s klikom na "Search History" v zgornjem levem kotu strani. Danes so dodali še eno zanimivost, ki se imenuje Trendi. Ta vam prikazuje katera so vaša najpogostejša iskanja, katere strani ste najpogosteje obiskali, koliko iskanj ste opravili v določenih mesecih in kateri dan v tednu opravite največ iskanj. Prav tako vam analizira tudi koliko iskanj opravite ob določeni uri. Koristen je tudi vpogled v to, kaj iščejo ljudje, ki iščejo podobne stvari kot vi.
Osebno sem največ iskanj opravil junija (670), največ iskanj pa naredim v sredo (606). Največ iščem med osmo in drugo uro, pravi vrhunec pa dosežem opoldne, ko sem opravil kar 367 iskanj. Ljudje s podobnimi iskalnimi navadami iščejo naslednje zanimive termine: "Miss sveta", "krvavec" in "ark linux". Heh.
Izgleda pa stvar približno takole:
Osebno sem največ iskanj opravil junija (670), največ iskanj pa naredim v sredo (606). Največ iščem med osmo in drugo uro, pravi vrhunec pa dosežem opoldne, ko sem opravil kar 367 iskanj. Ljudje s podobnimi iskalnimi navadami iščejo naslednje zanimive termine: "Miss sveta", "krvavec" in "ark linux". Heh.
Izgleda pa stvar približno takole:
Razširitev za Firefox olajšuje bloganje
Spletna stran Performancing je objavila razširitev za Firefox, namenjeno blogerjem. Od tu si lahko razširitev namestite, nato pa se vam v Firefoxu na vrstici stanja prikaže majhna ikona, ki omogoča hiter dostop do urejevalca za bloge. Podprte storitve so Blogger, Wordpress, TypePad, LiveJournal in Movable Type. Namestitev računa je preprosta in izvedena preko čarovnika, ki je zelo preprost za uporabo in razširitev imate nameščeno v nekaj trenutkih.
Veliko užitkov pri bloganju.
Veliko užitkov pri bloganju.
torek, december 20, 2005
Najboljših 50 albumov in singlov leta
Glede na to, da pogosto pišem o glasbi, danes zaenkrat samo kratka novica. Spletna stran Pitchfork, ki je specializirana za alternativno glasbo je objavila seznam 50 najboljših albumov in singlov leta 2005. Mislim, da bodo na lestvici nekaj zase našli vsi, ne glede na to ali poslušajo hip hop, rock, punk ali pa bolj elektro zadeve. Veliko užitkov pri prebiranju lestvice.
ponedeljek, december 19, 2005
Najdaljši palindrom na svetu
He he. Nekdo je napisal program, s katerim je naredil palindrom (če slučajno ne veste, je palindrom beseda ali stavek, ki se bere enako ne glede na to s katere strani ga bereš - perica reže raci rep, na primer), ki ima reci in piši 17.256 besed. Precej divje. Palindrom se skriva tukaj.
sobota, december 17, 2005
Najboljše spletne aplikacije leta
Bližamo se koncu leta, kar pomeni, da se povečuje tudi količina seznamov "Najboljše" in "Najslabše" leta. Glede na to, da veliko pišem o različnih spletnih aplikacijah, vam v tem duhu predstavljam dva seznama z najboljšimi spletnimi aplikacijami. Prvi seznam je osredotočen na najnovejše aplikacije, med katerimi sem predstavljal Digg, gChart in Yahoo! Answers. Ostale pa lahko preizkusite sami.
Drugi seznam je pripravil eden izmed novinarjev pri Wall Street Journal in jih uredil po kategorijah, kot so najboljša storitev za fotografije, za zaznamke, urejanje besedil. Našteval jih ravno ne bi, izmed izbranih pa priporočam de.licio.us, Protopage, Digg, Flickr, Memeorandum, Writely in Basecamp.
Drugi seznam je pripravil eden izmed novinarjev pri Wall Street Journal in jih uredil po kategorijah, kot so najboljša storitev za fotografije, za zaznamke, urejanje besedil. Našteval jih ravno ne bi, izmed izbranih pa priporočam de.licio.us, Protopage, Digg, Flickr, Memeorandum, Writely in Basecamp.
četrtek, december 15, 2005
Par novih stvari iz Googla
Google se je očitno spet nekoliko prebudil in predstavil nekaj novosti. Prva, pravzaprav prvi dve, sta razširitivi za Firefox. Prva razširitev je namenjena varnejšemu brskanju po spletu, saj uporabnika opozori, kadar obišče stran, ki bi bila lahko uporabljena za napade "phishing", torej kraji identitete. Ob obisku take strani se v naslovni vrstici pokaže znak, da gre za možnega lažnivca.
Druga razširitev je namenjena uporabnikom Bloggerja, gre pa za prikazovanje komentarjev na blog. V bistvu gre za preprosto različico Technorati, torej za pregledovanje kdo je na spletu v svojem blogu objavil povezavo na tvoj blog. Ob namestitvi se v vrstici stanja (to je spodnji vrstici v Firefoxu) pokaže majhen oblaček, ki ti pokaže kdo in kdaj je pisal o tvoji spletni strani. Načeloma je stvar precej koristna in privlačno izvedena.
Tretja novost je glasbeno iskanje. Ko v Google vpišeš iskalni niz, ki je povezan z glasbo, se ti na vrhu rezultatov pokaže poseben rezultat, ki te odpelje na posebno stran, kjer so prikazani albumi in dodatne informacije o skupini. Poglejte si na primer rezultate za Pixies in Franz Ferdinand. Lahko klikneš tudi na posamezne albume in prikaže se ti seznam skladb in povezave na spletne trgovine, kot so iTunes Music Store ali pa Real Rhapsody. Pri albumih lahko recimo vidiš tudi povprečno oceno in se odpelješ do posameznih kritik.
Hja, Google je splet spet naredil še malo bolj koristen.
Druga razširitev je namenjena uporabnikom Bloggerja, gre pa za prikazovanje komentarjev na blog. V bistvu gre za preprosto različico Technorati, torej za pregledovanje kdo je na spletu v svojem blogu objavil povezavo na tvoj blog. Ob namestitvi se v vrstici stanja (to je spodnji vrstici v Firefoxu) pokaže majhen oblaček, ki ti pokaže kdo in kdaj je pisal o tvoji spletni strani. Načeloma je stvar precej koristna in privlačno izvedena.
Tretja novost je glasbeno iskanje. Ko v Google vpišeš iskalni niz, ki je povezan z glasbo, se ti na vrhu rezultatov pokaže poseben rezultat, ki te odpelje na posebno stran, kjer so prikazani albumi in dodatne informacije o skupini. Poglejte si na primer rezultate za Pixies in Franz Ferdinand. Lahko klikneš tudi na posamezne albume in prikaže se ti seznam skladb in povezave na spletne trgovine, kot so iTunes Music Store ali pa Real Rhapsody. Pri albumih lahko recimo vidiš tudi povprečno oceno in se odpelješ do posameznih kritik.
Hja, Google je splet spet naredil še malo bolj koristen.
sreda, december 14, 2005
Še par malenkosti
Zelo amatersko se ukvarjam s fotografijo, zaradi česar me ta tematika tudi zanima. Times je objavil zbirko najboljših fotografij v prejšnjem letu. Gre za novinarsko fotografijo, nekaj pa je dejansko zelo dobrih. Ker pa gre za ameriško revijo je pač veliko fotografij na tematiko katastrofe v New Orleansu. Kljub temu zanimiva zbirka.
Druga zanimivost, ki sem jo odkril pa je igra, kjer se poteguješ za položaj Božičkovega pomočnika. Na razpolago imaš določen proračun in par pomočnikov, nato pa moraš organizirati Božičkov obisk v neki trgovini. Poskrbeti moraš za vse: fotografa, slaščice za otroke, Božička in podobne neumnosti, ki sodijo zraven. Ko sem se poizkusil se je izkazalo, da nisem najbolj primeren za pomočnika, ker sem proračun, ki sem ga imel na voljo prekoračil za neverjetnih 10 odstotkov. Poskusite in ugotovite, če ste iz pravega testa, da pomagate izmišljenemu debeluhu.
Druga zanimivost, ki sem jo odkril pa je igra, kjer se poteguješ za položaj Božičkovega pomočnika. Na razpolago imaš določen proračun in par pomočnikov, nato pa moraš organizirati Božičkov obisk v neki trgovini. Poskrbeti moraš za vse: fotografa, slaščice za otroke, Božička in podobne neumnosti, ki sodijo zraven. Ko sem se poizkusil se je izkazalo, da nisem najbolj primeren za pomočnika, ker sem proračun, ki sem ga imel na voljo prekoračil za neverjetnih 10 odstotkov. Poskusite in ugotovite, če ste iz pravega testa, da pomagate izmišljenemu debeluhu.
Strukturirano bloganje
Structured Blogging je neprofitna organizacija, ki se je odločila, da bo standardizirala različne oblike zapisov v bloge. Predstavljajte si, da na svojem blogu občasno objavite kritiko knjige ali albuma ali pa preprosto želite kaj prodati ali pa povedati, da se nekje v Sloveniji nekaj dogaja. Sedaj je stvar taka, da preprosto napišete vnos v blog tako kot se vam zdi in to objavite.
Pri Structured Blogging so prepričani, da obstaja boljši način. Odločili so se izdelati sheme za različne vrste tipičnih zapisov, ki sem jih omenil zgoraj. To pomeni, da vnos dogodka ne poteka več preko običajnega vmesnika, temveč ima pisec natančno določene podatke, kot so čas in kraj dogodka, cena vstopnice in podobno. Enako velja za kritiko knjige ali pa prodajo izdelka.
Tak pristop je smiseln iz več razlogov. Prvi je to, da bralec takoj prepozna določeno vrsto zapisa in lahko iz njega takoj vidi tisto, kar ga zanima. Še pomembneje pa je, da tak sistem omogoča preprosto avtomatizirano obdelavo takih zapisov. Nekdo lahko recimo iz vseh slovenskih blogov pobere vse zapise o dogodkih in jih objavi na skupni strani. Mogoče bi bilo zbirati vse recenzije knjig na slovenskih blogih. Možnosti so tako neomejene.
Trenutno so vključki (plug-ins) na voljo za Movable Type in Wordpress, v koalicijo voljnih, oziroma skupino Structured Blogging pa je vključenih že kar nekaj večjih igralcev, med katerimi so tudi Bloglines, Feedster, Newsgator, Netvibes in Rojo. Blogger zaenkrat še ni v skupini, prav tako ne MSN, Yahoo! ali kateri od večjih ponudnikov blogerskih strani.
Pri Structured Blogging so prepričani, da obstaja boljši način. Odločili so se izdelati sheme za različne vrste tipičnih zapisov, ki sem jih omenil zgoraj. To pomeni, da vnos dogodka ne poteka več preko običajnega vmesnika, temveč ima pisec natančno določene podatke, kot so čas in kraj dogodka, cena vstopnice in podobno. Enako velja za kritiko knjige ali pa prodajo izdelka.
Tak pristop je smiseln iz več razlogov. Prvi je to, da bralec takoj prepozna določeno vrsto zapisa in lahko iz njega takoj vidi tisto, kar ga zanima. Še pomembneje pa je, da tak sistem omogoča preprosto avtomatizirano obdelavo takih zapisov. Nekdo lahko recimo iz vseh slovenskih blogov pobere vse zapise o dogodkih in jih objavi na skupni strani. Mogoče bi bilo zbirati vse recenzije knjig na slovenskih blogih. Možnosti so tako neomejene.
Trenutno so vključki (plug-ins) na voljo za Movable Type in Wordpress, v koalicijo voljnih, oziroma skupino Structured Blogging pa je vključenih že kar nekaj večjih igralcev, med katerimi so tudi Bloglines, Feedster, Newsgator, Netvibes in Rojo. Blogger zaenkrat še ni v skupini, prav tako ne MSN, Yahoo! ali kateri od večjih ponudnikov blogerskih strani.
torek, december 13, 2005
Kljub temu, da sem verjetno na tej strani večkrat omenil Google kot Yahoo!, je današnji dan očitno namenjen slednjemu. Predstavili so namreč novo različico Yahoo! Widgets (nekoč Konfabulator, preden jih je kupil Yahoo!) in kot zavzet geek sem jih moral preizkusiti.
Prvi vtisi so fantastični. Če slučajno ne veste, kaj Yahoo! Widgets so, gre za program, ki omogoča ustvarjanje majhnih programčkov, ki se prikazujejo na namizju. Ti programčki so lahko karkoli: ura, koledar, novice, iskalnik, ... Apple ima podobno funkcionalnost vgrajeno v OS X, pa tudi Windows Vista naj bi imela nekaj podobnega pod imenom Gadgets. Za vse, ki se ni predstavljate kako stvar izgleda, si poglejte zaslonsko sliko.
Najprej bi rad pohvalil Yahoo! za izredno učinkovit začetek dela. Ob zagonu aplikacije te pozdravi kratek uvod v aplikacijo in razlaga, kako jo uporabljati. Prav tako ti že na začetku odpre nekaj programčkov, med katerimi so prikazovanje fotografij, iskalnik, ura, koledar in elektronska pošta. Začetni izbor je fantastičen, sploh ker se lahko s fotografijami priklopiš na Flickr ali pa fotografije pobiraš z diska. Podobno bogato izbiro imaš pri koledarju. Priklopi se lahko na Yahoo! Calendar, v Outlook ali pa v Mozillin koledar. Zelo zelo kul. Programček za pošto je seveda točno to, kar lahko pričakuješ, obvestilnik, ki te obvesti, kadar dobiš novo sporočilo.
Pri navedenih programčkih bi poudaril, da je integracija z obstoječimi Yahoojevimi storitvami, kot so pošta, koledar, zapiski, Flickr in podobno, odlična. Delo z zapiski in koledarjem je preko Yahoo! Widgets pravi užitek. Stvar je grafično privlačna in deluje izredno hitro, istočasno pa se integrira s spletnimi stranmi, kar pomeni, da so vsi vnosi na koledarju na voljo preko spletne strani tudi z računalnikom brez Widgets. Yahoo! Notes, ki je del Yahoo! Mail je še posebej užitkarski, medtem ko je delo z njim preko spleta bolj kot ne mučenje.
Programčkov je na voljo malo morje in segajo od čudaških (sporedi ameriških univerzitetnih tekem v košarki) do koristnih (novice New York Timesa). Razširitev je na Yahoojevi strani ogromno in kolikor vem so večinoma brezplačne.
Zdaj pa še bolj uraden komentar. Že ko je Yahoo! kupil Konfabulator, mi je bilo jasno, da želijo s tem narediti nekaj več in z novo različico jim je definitivno uspelo. Integracija z njihovimi storitvami je odlična in ne dvomim, da bo veliko ljudi Widgets namestilo preprosto zato, ker izgleda kul. Sicer Widgets ne ponuja kaj dosti več, kot recimo Google Desktop 2, toda Google Desktop izgleda v primerjavi z Widgets naravno bedno. Vem, da GD2 analizira strani, ki si jih obiskal in potem išče podobne in ti poskuša avtomatično ponuditi podobne vsebine. Ampak Widgets izgleda kul. Tukaj je Yahoo!, pa čeprav to nerad priznam, naredil korak naprej in Google se bo moral malo potruditi tudi nja področju vizualne podobe. Na internetu so recimo naredili zelo kul iskalnik in izredno kul pošto, na namizju pa pač morajo narediti nekaj več, kot to, kar so nam ponudili do sedaj.
Prvi vtisi so fantastični. Če slučajno ne veste, kaj Yahoo! Widgets so, gre za program, ki omogoča ustvarjanje majhnih programčkov, ki se prikazujejo na namizju. Ti programčki so lahko karkoli: ura, koledar, novice, iskalnik, ... Apple ima podobno funkcionalnost vgrajeno v OS X, pa tudi Windows Vista naj bi imela nekaj podobnega pod imenom Gadgets. Za vse, ki se ni predstavljate kako stvar izgleda, si poglejte zaslonsko sliko.
Najprej bi rad pohvalil Yahoo! za izredno učinkovit začetek dela. Ob zagonu aplikacije te pozdravi kratek uvod v aplikacijo in razlaga, kako jo uporabljati. Prav tako ti že na začetku odpre nekaj programčkov, med katerimi so prikazovanje fotografij, iskalnik, ura, koledar in elektronska pošta. Začetni izbor je fantastičen, sploh ker se lahko s fotografijami priklopiš na Flickr ali pa fotografije pobiraš z diska. Podobno bogato izbiro imaš pri koledarju. Priklopi se lahko na Yahoo! Calendar, v Outlook ali pa v Mozillin koledar. Zelo zelo kul. Programček za pošto je seveda točno to, kar lahko pričakuješ, obvestilnik, ki te obvesti, kadar dobiš novo sporočilo.Pri navedenih programčkih bi poudaril, da je integracija z obstoječimi Yahoojevimi storitvami, kot so pošta, koledar, zapiski, Flickr in podobno, odlična. Delo z zapiski in koledarjem je preko Yahoo! Widgets pravi užitek. Stvar je grafično privlačna in deluje izredno hitro, istočasno pa se integrira s spletnimi stranmi, kar pomeni, da so vsi vnosi na koledarju na voljo preko spletne strani tudi z računalnikom brez Widgets. Yahoo! Notes, ki je del Yahoo! Mail je še posebej užitkarski, medtem ko je delo z njim preko spleta bolj kot ne mučenje.
Programčkov je na voljo malo morje in segajo od čudaških (sporedi ameriških univerzitetnih tekem v košarki) do koristnih (novice New York Timesa). Razširitev je na Yahoojevi strani ogromno in kolikor vem so večinoma brezplačne.
Zdaj pa še bolj uraden komentar. Že ko je Yahoo! kupil Konfabulator, mi je bilo jasno, da želijo s tem narediti nekaj več in z novo različico jim je definitivno uspelo. Integracija z njihovimi storitvami je odlična in ne dvomim, da bo veliko ljudi Widgets namestilo preprosto zato, ker izgleda kul. Sicer Widgets ne ponuja kaj dosti več, kot recimo Google Desktop 2, toda Google Desktop izgleda v primerjavi z Widgets naravno bedno. Vem, da GD2 analizira strani, ki si jih obiskal in potem išče podobne in ti poskuša avtomatično ponuditi podobne vsebine. Ampak Widgets izgleda kul. Tukaj je Yahoo!, pa čeprav to nerad priznam, naredil korak naprej in Google se bo moral malo potruditi tudi nja področju vizualne podobe. Na internetu so recimo naredili zelo kul iskalnik in izredno kul pošto, na namizju pa pač morajo narediti nekaj več, kot to, kar so nam ponudili do sedaj.
Feedburner ima nove storitve
Feedburner je krasna storitev, s katero lahko nadomestite običajen feed RSS, ki ga ponujajo blogi kot so Blogger, Wordpress in podobni. Feedburnerjev feed ima kar par prednosti, med katerimi je predvsem možnost analize, saj lahko vidite koliko ljudi bere feed in kakšno programsko opremo uporabljajo, da ga berejo. Zelo koristno.
Feedburner v ta namen ustvari nov feed RSS, kar pomeni, da je pametno, da vse linke na obstoječe feede zamenjate z novim, ki ga nudi Feedburner. Če kliknete na kateregakoli od linkov na desni strani zaslona (Rojo, Bloglines, Google, itd), se spodaj skriva Feedburner feed.
No, danes so pri Feedburnerju predstavili nekaj novosti, ki vam omogočajo, da v svoj Feed vstavite naslednje novosti:
Feedburner v ta namen ustvari nov feed RSS, kar pomeni, da je pametno, da vse linke na obstoječe feede zamenjate z novim, ki ga nudi Feedburner. Če kliknete na kateregakoli od linkov na desni strani zaslona (Rojo, Bloglines, Google, itd), se spodaj skriva Feedburner feed.
No, danes so pri Feedburnerju predstavili nekaj novosti, ki vam omogočajo, da v svoj Feed vstavite naslednje novosti:
- Pošiljanje vnosa preko elektronske pošte
- Direktno pošiljanje elektronske pošte avtorju vnosa
- Število linkov na vnos v Technorati
- Oznake de.licio.us, ki jih je dobil določen vnos
- Možnost neposrednega shranjevanja v de.licio.us
- Število komentarjev (le za Wordpress)
- Creative Commons licenco, ki ste jo izbrali
Yahoo! kupil de.licio.us - Ni tako hudo
O tej novici sta poročala Enjoying my ride in Drugi dom, oba pa sta izrazila zaskrbljenost glede prevzema in sta prepričana, da bo zaradi tega de.lico.us slabši. Osebno sem manj zaskrbljen, sploh če opazujem, kaj se je po prevzemu zgodilo s Flickrom, stranjo za objavo fotografij. Flickr kljub prevzemu s strani Yahooja še vedno nadaljuje svojo pot in ni doživel bistvenih sprememb. Oglasi niso kaj bistveno kričeči, storitev deluje tako kot v preteklosti in nasploh so uporabniki še vedno zadovoljni. Sicer se glede storitve zastavljajo druga vprašanja, ampak tu ni mesto za debato o njih.
Mislim, da nas ima veliko spletnih uporabnikov (vključno z mano) veliko predsodkov do Yahooja, ki mogoče niti niso upravičeni. Njihov iskalnik je prav tako gol kot Googlov, pred kratkim me je navdušil njihov iskalnik po video vsebinah, stalno pa predstavljajo zanimive nove storitve, med katerimi je tudi Yahoo! Answers, o katerem sem pisal pred kratkim. Derjstvo je, da jim tudi sam še vedno ne zaupam, vendar Flickrov primer kaže, da je čisto mogoče, da bo de.licio.us preživel brez posebnih sprememb. No, vsaj pesti lahko držimo.
Mislim, da nas ima veliko spletnih uporabnikov (vključno z mano) veliko predsodkov do Yahooja, ki mogoče niti niso upravičeni. Njihov iskalnik je prav tako gol kot Googlov, pred kratkim me je navdušil njihov iskalnik po video vsebinah, stalno pa predstavljajo zanimive nove storitve, med katerimi je tudi Yahoo! Answers, o katerem sem pisal pred kratkim. Derjstvo je, da jim tudi sam še vedno ne zaupam, vendar Flickrov primer kaže, da je čisto mogoče, da bo de.licio.us preživel brez posebnih sprememb. No, vsaj pesti lahko držimo.
petek, december 09, 2005
Novosti v Gmailu
Google je v svojo poštno storitev Gmail vnesel nekaj novosti. Med najpomembnejšimi novostmi je prikazovanje feedov RSS (mimogrede, za tole si bo treba spomniti boljše ime), ki se prikazujejo v vrstici nad nabiralnikom. Vire novic si lahko izberete sami, v novem jezičku med nastavitvami. Simpatična popestritev nabiralnika, ki pa ne bo ravno nadomestila priljubljenega orodja zavzetega bralca.
Druga novost je možnost, da lahko priloge odprete v obliki predogleda html, kar je izredno koristno, če ne želite prenašati celega dokumenta ali pa uporabljate računalnik na katerem nimate nameščenega Worda ali Acrobat Readerja. Stvar deluje enako, kot če pri iskanju v Googlu dobite rezultat PDF, pa bi ga radi samo na hitro preleteli.
Sedaj pa še malo kritike. Nobena od teh možnosti ni na voljo, če uporabljate slovenski vmesnik za Gmail. Svašta. Že cel dan berem o teh novostih in jih na svojem računu ne vidim. Slovenski vmesnik sem pač uporabljal zaradi preverjanja črkovanja, ki bi ga mimogrede lahko vključili v Google Toolbar. Razumem, da želijo pri Googlu verjetno počakati, da se vse skupaj prevede v slovenščino, ampak vseeno bi lahko imeli globalno dostopnost teh možnosti. Vsaj predogled v html bi bil lahko na voljo za slovenske uporabnike.
Druga zamera pa leti na nezmožnost iskanja po pripetih dokumentih. Glede na to, da se nahajajo na Googlovih strežnikih in je očitno precej preprosto vse skupaj spremeniti v html, zakaj potem po dokumentih ne moreš iskati? Mimogrede, Yahoo! Mail to možnost ima, zakaj torej ne Google?
Če Gmaila še nimate, pa bi ga imeli, napišite mail naslov v komentarje. Povabil mi ne manjka.
Druga novost je možnost, da lahko priloge odprete v obliki predogleda html, kar je izredno koristno, če ne želite prenašati celega dokumenta ali pa uporabljate računalnik na katerem nimate nameščenega Worda ali Acrobat Readerja. Stvar deluje enako, kot če pri iskanju v Googlu dobite rezultat PDF, pa bi ga radi samo na hitro preleteli.
Sedaj pa še malo kritike. Nobena od teh možnosti ni na voljo, če uporabljate slovenski vmesnik za Gmail. Svašta. Že cel dan berem o teh novostih in jih na svojem računu ne vidim. Slovenski vmesnik sem pač uporabljal zaradi preverjanja črkovanja, ki bi ga mimogrede lahko vključili v Google Toolbar. Razumem, da želijo pri Googlu verjetno počakati, da se vse skupaj prevede v slovenščino, ampak vseeno bi lahko imeli globalno dostopnost teh možnosti. Vsaj predogled v html bi bil lahko na voljo za slovenske uporabnike.
Druga zamera pa leti na nezmožnost iskanja po pripetih dokumentih. Glede na to, da se nahajajo na Googlovih strežnikih in je očitno precej preprosto vse skupaj spremeniti v html, zakaj potem po dokumentih ne moreš iskati? Mimogrede, Yahoo! Mail to možnost ima, zakaj torej ne Google?
Če Gmaila še nimate, pa bi ga imeli, napišite mail naslov v komentarje. Povabil mi ne manjka.
Bravo glasbena industrija!
Drugi dom je pisal o tem, kako je glasbena industrija preprečila delovanje aplikacije, ki ti je skupaj z glasbo prikazovala tudi besedila skladb. No, sedaj se je RIAA (Zveza glasbenih založnikov) odločila, da so tudi besedila pesmi in njihovi akordi na spletnih straneh popolnoma nelegalni. Uau.
Poglejte si par citatov:
"Fotokopirni stroji so nam odžrli velik del naših možnih dohodkov, sedaj pa nam internet odžira veliko večji del prodaje tablatur in natisnjenih besedil."
"Nepooblaščena uporaba besedil in tablatur pisce skladb prikrajša za možnost, da živijo od svojega dela in ni prav nič drugačna od kraje."
"...če lahko država zraven [poleg odškodnin) vključi še zaporno kazen bi bili veliko bolj učinkoviti."
Ti ljudje niso resni. Ne morem si ravno predstavljati, da bo Britney Spears obubožala samo zaradi tega, ker sem na blogu napisal besedilo od "Whoops! I did it again." Prav tako si očitno predstavljajo, da bomo potem vsi drveli v knjigarne in kupovali knjige "Besedila 101 hita z MTV-ja". Glasbena industrija očitno ne more razumeti dejstva, da pač nekatere stvari niso tako veliko vredne, kot si predstavljajo oni. Nenazadnje lahko vsakdo s posluhom ali sliši besedilo ali pa se nauči igrati katerokoli skladbo. Ali torej tudi nadobudni glasbeniki, ki se tako naučijo igrati glasbo prikrajšajo vse te izvajalce za njihov denar?
Sicer pa lahko upamo, da jih s tem res prikrajšamo za denar. Pa poskusimo vsi skupaj:
Izbrala si bom fanta,
tizga ta velizga...
Poglejte si par citatov:
"Fotokopirni stroji so nam odžrli velik del naših možnih dohodkov, sedaj pa nam internet odžira veliko večji del prodaje tablatur in natisnjenih besedil."
"Nepooblaščena uporaba besedil in tablatur pisce skladb prikrajša za možnost, da živijo od svojega dela in ni prav nič drugačna od kraje."
"...če lahko država zraven [poleg odškodnin) vključi še zaporno kazen bi bili veliko bolj učinkoviti."
Ti ljudje niso resni. Ne morem si ravno predstavljati, da bo Britney Spears obubožala samo zaradi tega, ker sem na blogu napisal besedilo od "Whoops! I did it again." Prav tako si očitno predstavljajo, da bomo potem vsi drveli v knjigarne in kupovali knjige "Besedila 101 hita z MTV-ja". Glasbena industrija očitno ne more razumeti dejstva, da pač nekatere stvari niso tako veliko vredne, kot si predstavljajo oni. Nenazadnje lahko vsakdo s posluhom ali sliši besedilo ali pa se nauči igrati katerokoli skladbo. Ali torej tudi nadobudni glasbeniki, ki se tako naučijo igrati glasbo prikrajšajo vse te izvajalce za njihov denar?
Sicer pa lahko upamo, da jih s tem res prikrajšamo za denar. Pa poskusimo vsi skupaj:
Izbrala si bom fanta,
tizga ta velizga...
Prenosna programska oprema
Vedno so mi bili všeč majhni programi, ki so veliki le nekaj megabajtov ali par sto kilobajtov. Prepričan sem namreč, da velikost programa ni nikakršna garancija za njegovo kakovost. Že pred časom sem se ukvarjal s tem, katere programe lahko namestiš na paličico USB, da jih lahko nosiš s seboj, kamorkoli že greš.
No, spletna stran PortableApps.com si je zadala poslanstvo zbiranja tovrstnih majhnih programov, med katerimi so recimo Portable Firefox, Portable Thunderbird, Portable NVU ter celo Portable OpenOffice.org.
Stran je še na začetku svojega obstoja, tako da lahko več programov pričakujemo v prihodnosti, saj osebno vem vsaj še za nekaj aplikacij, ki jih lahko nosimo sabo na ključu USB. Vem, da sem recimo pred časom ponosno in z dvignjeno glavo hodil naokoli z namestitvijo MediaWiki na ključu USB.
No, spletna stran PortableApps.com si je zadala poslanstvo zbiranja tovrstnih majhnih programov, med katerimi so recimo Portable Firefox, Portable Thunderbird, Portable NVU ter celo Portable OpenOffice.org.
Stran je še na začetku svojega obstoja, tako da lahko več programov pričakujemo v prihodnosti, saj osebno vem vsaj še za nekaj aplikacij, ki jih lahko nosimo sabo na ključu USB. Vem, da sem recimo pred časom ponosno in z dvignjeno glavo hodil naokoli z namestitvijo MediaWiki na ključu USB.
Prvi odgovor na Yahoo! Answers
Uau. Precej presenečen sem bil, ko sem danes zjutraj ugotovil, da sem prejel prvi odgovor na svoje vprašanje na Yahoo! Answers. O storitvi sem pisal včeraj in res me je zanimalo, kakšen bo odgovor. Nad kakovostjo odgovora sem bil prijetno presenečen, še posebej nad hitrostjo.
Res je, da je to šele začetek storitve in je torej na njej veliko radovednih ljudi, ki jo še preizkuša, tako da morda že čez mesec ali dva odgovori ne bodo več tako pogosti in dobri. Toda prva izkušnja je pozitivna.
V duhu znanstvene raziskave se bom poskusil danes prijaviti še na Metafilter in dobiti odgovore tam. Kasneje bom primerjal kakovost obeh odgovorov, pa naj se empirično pokaže, kdo je boljši.
Res je, da je to šele začetek storitve in je torej na njej veliko radovednih ljudi, ki jo še preizkuša, tako da morda že čez mesec ali dva odgovori ne bodo več tako pogosti in dobri. Toda prva izkušnja je pozitivna.
V duhu znanstvene raziskave se bom poskusil danes prijaviti še na Metafilter in dobiti odgovore tam. Kasneje bom primerjal kakovost obeh odgovorov, pa naj se empirično pokaže, kdo je boljši.
četrtek, december 08, 2005
Vprašaj Yahoo!
Yahoo! je predstavil storitev imenovano Yahoo! Answers, kjer lahko uporabniki zastavijo vprašanje, Yahoojeva skupnost pa naj bi jim odgovorila s svojim znanjem. Na prvi pogled je stvar po mojem mnenju precej podobna strani Ask Metafilter, kjer prav tako lahko zastavljaš vprašanja in upaš na odgovore.
Storitev je precej preprosta. Prijaviš se s svojim običajnim uporabniškim imenom, ki ga uporabljaš za Yahoo! Mail ali kaj drugega. Nato lahko zastavljaš vprašanja, odgovarjaš na vprašanja drugih ali pa ocenjuješ odgovore in tako sodeluješ v skupnosti. Vprašanja so razdeljena v 23 kategorij z različnimi podkategorijami.
Je pa tu še ena zanimivost: točkovalni sistem. Za različna dejanja lahko dobite različno število točk. Na primer, za prijavo na Yahoo! Answers dobite eno točko. Za pravilen odgovor dobite več točk. Točke dobiš tudi za glasovanje in podobno. Začneš s 100 točkami na 1. levelu. Z več točkami napreduješ po levelih, čeprav točne motivacije za napredovanje ne vidim. Na strani so opisane nekakšne zahvale in podobno, kar me ni ravno navdušilo do te mere, da bi sedaj besno odgovarjal na tuja vprašanja.
Načeloma lahko isti učinek dosežete, če se odpravite na kakšen forum, ki mu zaupate in zastavite vprašanje tam. Za preizkus kakovosti sem že zastavil prvo vprašanje in ko dobim odgovore bom seveda poročal.
Mimogrede, eno od vprašanj na prvi strani se je danes glasilo: "How to suck dick?" Žal so ga administratorji že izbrisali, tako da link ni možen.
Storitev je precej preprosta. Prijaviš se s svojim običajnim uporabniškim imenom, ki ga uporabljaš za Yahoo! Mail ali kaj drugega. Nato lahko zastavljaš vprašanja, odgovarjaš na vprašanja drugih ali pa ocenjuješ odgovore in tako sodeluješ v skupnosti. Vprašanja so razdeljena v 23 kategorij z različnimi podkategorijami.
Je pa tu še ena zanimivost: točkovalni sistem. Za različna dejanja lahko dobite različno število točk. Na primer, za prijavo na Yahoo! Answers dobite eno točko. Za pravilen odgovor dobite več točk. Točke dobiš tudi za glasovanje in podobno. Začneš s 100 točkami na 1. levelu. Z več točkami napreduješ po levelih, čeprav točne motivacije za napredovanje ne vidim. Na strani so opisane nekakšne zahvale in podobno, kar me ni ravno navdušilo do te mere, da bi sedaj besno odgovarjal na tuja vprašanja.
Načeloma lahko isti učinek dosežete, če se odpravite na kakšen forum, ki mu zaupate in zastavite vprašanje tam. Za preizkus kakovosti sem že zastavil prvo vprašanje in ko dobim odgovore bom seveda poročal.
Mimogrede, eno od vprašanj na prvi strani se je danes glasilo: "How to suck dick?" Žal so ga administratorji že izbrisali, tako da link ni možen.
torek, december 06, 2005
Zakaj slovenski splet ni (dovolj) kakovosten
Pred časom sem napisal vnos o tem, da določene storitve, ki temeljijo na dejavnosti posameznikov in zanesenjakov ne morejo v nedogled pobirati dobička, ki zraste na naporih zvestih uporabnikov. Najlepši primer za to je seveda Flickr, kjer Yahoo! z oglaševanjem pobira veliko denarja, uporabniki pa načeloma nimajo od tega nič. Potem sem za podoben odnos obtožil tudi Delo, ki na blogih svojih uporabnikov pobira denar od oglaševanja, ti pa seveda od tega nimajo nič.
Včeraj sem ponovno nekoliko razmišljal o tem vprašanju in načeloma ima ta problem nekoliko globlje korenine, ki pa vodijo v popolnoma drugo smer. Ob razmišljanju sem namreč naletel na zanimivo vprašanje, ki se glasi "Kakšno motivacijo sploh ima slovenski uporabnik spleta za samostojno ustvarjanje vsebin?" No, osebne motivacije, kot so samopromocija, želja deliti svoje izkušnje z drugimi, informiranje ostalih uporabnikov spleta in podobno so seveda hvalevredne, ampak žal ne zagotavljajo dolgoročne predanosti, potrebne za dejansko ustvarjanje vsebin. Vsebine pač niso le en dober esej ali pa 50 vnosov v blog. Vsebine postanejo koristne takrat ko ima uporabnik na voljo 50 dobrih esejev ali pa 1500 vnosov v blog. In take ravni predanosti ni lahko vzdrževati. Ne bom rekel nemogoče, toda včasih se ti pač ne da in potem se ti ne da še naslednji dan in potem mine cel teden in vse skupaj opustiš, ker pač nisi več dovolj v stvari, da bi nadaljeval. Govorim iz osebnih izkušenj.
Torej osebna motivacija ni dovolj. In več ali manj je na voljo le še ena druga oblika motivacije: denar. Denar je dovolj močan motivator, da posameznik ali skupina razmeroma stalno in kakovostno ustvarjajo vsebine. To ni ravno nov koncept, saj načeloma na tem konceptu temelji celotna založniška industrija.
Toda v Sloveniji ni preprostega načina, da bi od ustvarjanja vsebin na spletu kaj zaslužil. Vsaj ne preprosto. Vem, da v Sloveniji obstajata dve glavni spletni oglaševalski mreži Iprom in Httpool. No, ko sem šel pogledati ali bi se lahko vključil v njihovo oglaševalsko mrežo, imata oba ponudnika naslednjo zahtevo: 100.000 mesečnih ogledov.
Huh? 100.000 mesečnih ogledov? 100.000 mesečnih ogledov pomeni 140 ogledov na minuto, kar ni nekaj, kar bi lahko trivialno dosegel, pa če se še tako potrudim. Dejstvo je, da je spletno oglaševanje v Sloveniji namenjeno izključno največjim stranem in pa tistim, ki imajo ali lasten sistem za oglaševanje ali pa vsake toliko časa dobijo nekaj fičnikov, da na svojo stran vržejo banner ali dva. Spletno oglaševanje ni za male založnike, kamor sodijo blogerji in tihi entuziasti, ki svoje znanje torej prodajajo zastonj.
In ker ni denarja je tudi kakovostnih vsebin manj. Za primer lahko recimo vzamemo Društvo prijateljev kaktusov Slovenije, ki ima na svoji strani celo en oglas, glede na tematiko pa bi jih lahko imeli bistveno več. Toda v oglaševalsko mrežo ne morejo vstopiti ker nimajo tistih mitičnih 100.000 obiskov na mesec, verjetno pa nimajo niti želje niti virov, da bi se lotili trženja svoje strani. Oglasov torej ni. Denarja tudi ne. Torej tudi vsebin, ki bi pritegnile oglaševalce ni veliko. Ker pač ljudje zastonj ne delamo radi.
Kar sem želel povedati do sem: slovenski splet ima slabe vsebine ker ni oglaševalskega denarja in torej premalo motivacije za ustvarjanje vsebin. Kar je precej žalostno, glede na to, da odgovor na vprašanje kako nagraditi majhne ustvarjalce vsebin že obstaja. Imenuje se Google AdSense. Gre za storitev, ki temelji na konceptu, ki ga je najlaže prikazati z grafom.
Iprom in Httpool prodajata velikim spletnim stranem, ki segajo levo od zelene črte, torej največjim spletnim stranem. Med zeleno in modro črto najdemo tiste relativno dobro obiskane spletne strani, ki ne dosegajo 100.000 ogledov na mesec in vsake toliko časa samoiniciativno prodajo kakšen oglas. Ali pa tudi ne. No, če dobro pogledate (res dobro, ker vem, da je graf precej slab), potem lahko vidite, da je graf na nek način simetričen. Torej obstaja malo strani z veliko obiskovalci in veliko strani z malo obiskovalci. Iprom in Httpool prodajata le velikim stranem in torej izkoriščata le del trga, ki ima v bistvu prav toliko dosega kot tisto večje število majhnih strani. Toda male strani nimajo prihodkov, vendar istočasno prek njih nihče ne prodaja oglasov in torej nihče ne zasluži ničesar. In to ni dobro. Ne za vsebine ne za slovenski splet.
Tu vstopi Google AdSense. Gre za storitev, kjer na svojo spletno stran vneseš majhno skripto, ki v nevpadljivem okvirčku prikazuje oglase. Gotovo ste ga že videli: majhen okvirček, v njemu nekaj besedila, nekaj linkov in besedice Ads by Google. In zakaj je to dobro za spletne založnike. Osebno nimam interesa tržiti oglasov, sem pa zadovoljen, če nekdo to počne namesto mene. Google oglase proda in jih prikazuje na straneh, vključenih v program AdSense. Prednost vključitve v program AdSense je, da kot član od vsakega klika na oglas dobiš določen odstotek. To seveda ni ravno veliko, toda z velikim obiskom in kakovostnimi vsebinami lahko zaslužiš dovolj, da se ti blog v bistvu splača.
AdSense je odličen in prefinjen način nagrajevanja majhnih spletnih založnikov, istočasno pa izkorišča orjaški trg majhnih podjetij z majhnimi oglaševalskimi proračuni. AdSense je namreč izredno primeren za manjša podjetja, ki si niti pod razno ne morejo privoščiti oglaševanja v revijah, časopisih in na velikih spletnih straneh. Gre za podjetja, ki so recimo prej oglaševala v manjših lokalnih časopisih in preko letakov v trgovinah. Sedaj pa lahko z majhno spletno trgovino in oglaševanjem na AdSense preprosto in brez posebnega povečajo svoje prihodke.
Istočasno pa AdSense predstavlja motivacijo za spletne založnike. S kakovostnimi vsebinami in povečevanjem obiska si lahko spletni založnik ustvari odličen stranski vir zaslužka. Zato je AdSense odlična nagrade za male spletne založnike in odlična motivacija za povečevanje kakovosti. Boljši si, več lahko zaslužiš. AdSense sicer ni brez napak, saj je podvržen številnim manipulacijam in goljufijam, ampak zaenkrat predstavlja zelo dober kompromis in priložnost za marsikatero spletno stran.
Tovrstnega koncepta v Sloveniji zaenkrat ne, kar se kaže predvsem v pomanjkanju tematskih strani. Recimo strani o kuhinji, računalništvu, vrtnarstvu, avtomobilih, ... Ne bom rekel, da teh strani ni, jih je pa relativno malo, še posebej na področju blogov. Ker ni oglaševalskega denarja tudi ni posebne motivacije, da bi se ljudje, ki se na te stvari spoznajo, svoje znanje delili z drugimi. Vzemimo za primer enega od blogov, ki ga precej redno berem. Pod Lupo je blog o gospodarstvu in vlaganju. Tak blog bi bil v tujini kot ustvarjen za oglaševalce, recimo razne posredniške hiše, zavarovalnice in banke, ki bi lahko oglaševale na blogu. Seveda ne oglašujejo in samo dobra volja je tisto, kar blog pelje naprej. Ko se avtorju ne bo dalo več, ne bo imel nikakršne motivacije za nadaljevanje.
Slovenska oglaševalska omrežja so resno zamudila priložnost, ki jo predstavljajo majhni ponudniki vsebin. Po mojih ocenah je samo še vprašanje časa, preden bo Google AdSense na voljo tudi v Sloveniji. Sploh glede na to, da je ravno ta teden prišel na Hrvaško. Ko bo AdSense v Sloveniji bo priložnost za slovenska oglaševalska omrežja zamujena. In to samo zaradi kratkovidnosti in usmerjenosti na sadje na najnižjih vejah.
Toda tole (malo predolgo) razmišljanje je samo uvod v to, kako bo ta novi svetovni red vplival na klasične medije v prihodnosti. Več v naslednjih dneh.
PS: Grafa zgoraj in povezane ekonomske teorije si nisem izmislil sam, ampak trenutno predstavlja eno najbolj vročih tem v svetu blogov. Stvar se imenuje "Dolgi rep", o njej pa se je začelo govoriti ob izidu seminalnega članka v Wired.
Včeraj sem ponovno nekoliko razmišljal o tem vprašanju in načeloma ima ta problem nekoliko globlje korenine, ki pa vodijo v popolnoma drugo smer. Ob razmišljanju sem namreč naletel na zanimivo vprašanje, ki se glasi "Kakšno motivacijo sploh ima slovenski uporabnik spleta za samostojno ustvarjanje vsebin?" No, osebne motivacije, kot so samopromocija, želja deliti svoje izkušnje z drugimi, informiranje ostalih uporabnikov spleta in podobno so seveda hvalevredne, ampak žal ne zagotavljajo dolgoročne predanosti, potrebne za dejansko ustvarjanje vsebin. Vsebine pač niso le en dober esej ali pa 50 vnosov v blog. Vsebine postanejo koristne takrat ko ima uporabnik na voljo 50 dobrih esejev ali pa 1500 vnosov v blog. In take ravni predanosti ni lahko vzdrževati. Ne bom rekel nemogoče, toda včasih se ti pač ne da in potem se ti ne da še naslednji dan in potem mine cel teden in vse skupaj opustiš, ker pač nisi več dovolj v stvari, da bi nadaljeval. Govorim iz osebnih izkušenj.
Torej osebna motivacija ni dovolj. In več ali manj je na voljo le še ena druga oblika motivacije: denar. Denar je dovolj močan motivator, da posameznik ali skupina razmeroma stalno in kakovostno ustvarjajo vsebine. To ni ravno nov koncept, saj načeloma na tem konceptu temelji celotna založniška industrija.
Toda v Sloveniji ni preprostega načina, da bi od ustvarjanja vsebin na spletu kaj zaslužil. Vsaj ne preprosto. Vem, da v Sloveniji obstajata dve glavni spletni oglaševalski mreži Iprom in Httpool. No, ko sem šel pogledati ali bi se lahko vključil v njihovo oglaševalsko mrežo, imata oba ponudnika naslednjo zahtevo: 100.000 mesečnih ogledov.
Huh? 100.000 mesečnih ogledov? 100.000 mesečnih ogledov pomeni 140 ogledov na minuto, kar ni nekaj, kar bi lahko trivialno dosegel, pa če se še tako potrudim. Dejstvo je, da je spletno oglaševanje v Sloveniji namenjeno izključno največjim stranem in pa tistim, ki imajo ali lasten sistem za oglaševanje ali pa vsake toliko časa dobijo nekaj fičnikov, da na svojo stran vržejo banner ali dva. Spletno oglaševanje ni za male založnike, kamor sodijo blogerji in tihi entuziasti, ki svoje znanje torej prodajajo zastonj.
In ker ni denarja je tudi kakovostnih vsebin manj. Za primer lahko recimo vzamemo Društvo prijateljev kaktusov Slovenije, ki ima na svoji strani celo en oglas, glede na tematiko pa bi jih lahko imeli bistveno več. Toda v oglaševalsko mrežo ne morejo vstopiti ker nimajo tistih mitičnih 100.000 obiskov na mesec, verjetno pa nimajo niti želje niti virov, da bi se lotili trženja svoje strani. Oglasov torej ni. Denarja tudi ne. Torej tudi vsebin, ki bi pritegnile oglaševalce ni veliko. Ker pač ljudje zastonj ne delamo radi.
Kar sem želel povedati do sem: slovenski splet ima slabe vsebine ker ni oglaševalskega denarja in torej premalo motivacije za ustvarjanje vsebin. Kar je precej žalostno, glede na to, da odgovor na vprašanje kako nagraditi majhne ustvarjalce vsebin že obstaja. Imenuje se Google AdSense. Gre za storitev, ki temelji na konceptu, ki ga je najlaže prikazati z grafom.
Iprom in Httpool prodajata velikim spletnim stranem, ki segajo levo od zelene črte, torej največjim spletnim stranem. Med zeleno in modro črto najdemo tiste relativno dobro obiskane spletne strani, ki ne dosegajo 100.000 ogledov na mesec in vsake toliko časa samoiniciativno prodajo kakšen oglas. Ali pa tudi ne. No, če dobro pogledate (res dobro, ker vem, da je graf precej slab), potem lahko vidite, da je graf na nek način simetričen. Torej obstaja malo strani z veliko obiskovalci in veliko strani z malo obiskovalci. Iprom in Httpool prodajata le velikim stranem in torej izkoriščata le del trga, ki ima v bistvu prav toliko dosega kot tisto večje število majhnih strani. Toda male strani nimajo prihodkov, vendar istočasno prek njih nihče ne prodaja oglasov in torej nihče ne zasluži ničesar. In to ni dobro. Ne za vsebine ne za slovenski splet.
Tu vstopi Google AdSense. Gre za storitev, kjer na svojo spletno stran vneseš majhno skripto, ki v nevpadljivem okvirčku prikazuje oglase. Gotovo ste ga že videli: majhen okvirček, v njemu nekaj besedila, nekaj linkov in besedice Ads by Google. In zakaj je to dobro za spletne založnike. Osebno nimam interesa tržiti oglasov, sem pa zadovoljen, če nekdo to počne namesto mene. Google oglase proda in jih prikazuje na straneh, vključenih v program AdSense. Prednost vključitve v program AdSense je, da kot član od vsakega klika na oglas dobiš določen odstotek. To seveda ni ravno veliko, toda z velikim obiskom in kakovostnimi vsebinami lahko zaslužiš dovolj, da se ti blog v bistvu splača.
AdSense je odličen in prefinjen način nagrajevanja majhnih spletnih založnikov, istočasno pa izkorišča orjaški trg majhnih podjetij z majhnimi oglaševalskimi proračuni. AdSense je namreč izredno primeren za manjša podjetja, ki si niti pod razno ne morejo privoščiti oglaševanja v revijah, časopisih in na velikih spletnih straneh. Gre za podjetja, ki so recimo prej oglaševala v manjših lokalnih časopisih in preko letakov v trgovinah. Sedaj pa lahko z majhno spletno trgovino in oglaševanjem na AdSense preprosto in brez posebnega povečajo svoje prihodke.
Istočasno pa AdSense predstavlja motivacijo za spletne založnike. S kakovostnimi vsebinami in povečevanjem obiska si lahko spletni založnik ustvari odličen stranski vir zaslužka. Zato je AdSense odlična nagrade za male spletne založnike in odlična motivacija za povečevanje kakovosti. Boljši si, več lahko zaslužiš. AdSense sicer ni brez napak, saj je podvržen številnim manipulacijam in goljufijam, ampak zaenkrat predstavlja zelo dober kompromis in priložnost za marsikatero spletno stran.
Tovrstnega koncepta v Sloveniji zaenkrat ne, kar se kaže predvsem v pomanjkanju tematskih strani. Recimo strani o kuhinji, računalništvu, vrtnarstvu, avtomobilih, ... Ne bom rekel, da teh strani ni, jih je pa relativno malo, še posebej na področju blogov. Ker ni oglaševalskega denarja tudi ni posebne motivacije, da bi se ljudje, ki se na te stvari spoznajo, svoje znanje delili z drugimi. Vzemimo za primer enega od blogov, ki ga precej redno berem. Pod Lupo je blog o gospodarstvu in vlaganju. Tak blog bi bil v tujini kot ustvarjen za oglaševalce, recimo razne posredniške hiše, zavarovalnice in banke, ki bi lahko oglaševale na blogu. Seveda ne oglašujejo in samo dobra volja je tisto, kar blog pelje naprej. Ko se avtorju ne bo dalo več, ne bo imel nikakršne motivacije za nadaljevanje.
Slovenska oglaševalska omrežja so resno zamudila priložnost, ki jo predstavljajo majhni ponudniki vsebin. Po mojih ocenah je samo še vprašanje časa, preden bo Google AdSense na voljo tudi v Sloveniji. Sploh glede na to, da je ravno ta teden prišel na Hrvaško. Ko bo AdSense v Sloveniji bo priložnost za slovenska oglaševalska omrežja zamujena. In to samo zaradi kratkovidnosti in usmerjenosti na sadje na najnižjih vejah.
Toda tole (malo predolgo) razmišljanje je samo uvod v to, kako bo ta novi svetovni red vplival na klasične medije v prihodnosti. Več v naslednjih dneh.
PS: Grafa zgoraj in povezane ekonomske teorije si nisem izmislil sam, ampak trenutno predstavlja eno najbolj vročih tem v svetu blogov. Stvar se imenuje "Dolgi rep", o njej pa se je začelo govoriti ob izidu seminalnega članka v Wired.
ponedeljek, december 05, 2005
Bi kdo novice?
Zadnje čase je na spletu izredno priljubljena novičarska stran Digg, ki nadgrajuje koncept Slashdota. Razlika med stranema je sledeča: Na Slashdotu ljudje pošiljajo novice urednikom, ki se potem odločijo ali jih bodo objavili. Digg deluje drugače, saj za posamezne zgodbe glasujejo uporabniki in več glasov dobi zgodba, bolj verjetno je, da bo prikazana na prvi strani. Digg je v nekaj mesecih postal izredno priljubljen in resna konkurenca Slashdotu.
V zadnjih dneh pa sem odkril še spletno stran reddit, ki je podobna Diggu, le da ni tako tehnološko usmerjena. Deluje pa na povsem enak način. Kot registriran uporabnik lahko glasuješ za zgodbe ali pa jim znižaš njihovo oceno. Najbolj priljubljene zgodbe se premaknejo na prvo stran, ostale pa pač ostanejo zakopane v arhivih. reddit ponuja tudi priročne možnosti za shranjevanje, pošiljanje in skrivanje zgodb. Kot registriran uporabnik lahko seveda tudi sam prijavljaš zgodbe. Ocenjevanje je izredno preprosto, saj le klikneš na puščico in tako daš ali odvzameš glas. Simpatično. Je pa res, da reddit trpi za posledicami celotne internetne scene, kjer se osnovne zgodbe vrtijo okoli tehnologije in politike.
Druga spletna stran, ki bi jo rad danes predstavil pa je Inform. Stvar je na nek način podobna Google News, torej zbirki novic iz bolj uveljavljenih virov (AP, Reuters, CNN, ...), le da nudi še nekatere drugi možnosti. Tako si lahko zanimive članke prav tako shraniš kot recimo na Digg ali reddit. Toda Inform ponuja še par zmogljivejših orodij. Za vsako novico ti lahko izpiše ti. "Discover Path", kar je v osnovi seznam oseb, podjetij, področij in tem, ki so povezane z novico. Tako lahko s par kliki poiščeš vse novice, ki istočasno vključujejo Firefox in Google ter se potem naročiš na RSS s temi novicami. Enako velja za osebe ali karkoli pač že je vključeno v Discovery Path. Lahko si izbereš tudi zaželjene vire novic in jih spremljaš po želji. Gre za zmogljivo orodje za novice, ki pa ga bo treba še bolje preizkusiti ali lahko nadomesti mojo obsežno zbirko RSS-ov in zvesti Bloglines.
V zadnjih dneh pa sem odkril še spletno stran reddit, ki je podobna Diggu, le da ni tako tehnološko usmerjena. Deluje pa na povsem enak način. Kot registriran uporabnik lahko glasuješ za zgodbe ali pa jim znižaš njihovo oceno. Najbolj priljubljene zgodbe se premaknejo na prvo stran, ostale pa pač ostanejo zakopane v arhivih. reddit ponuja tudi priročne možnosti za shranjevanje, pošiljanje in skrivanje zgodb. Kot registriran uporabnik lahko seveda tudi sam prijavljaš zgodbe. Ocenjevanje je izredno preprosto, saj le klikneš na puščico in tako daš ali odvzameš glas. Simpatično. Je pa res, da reddit trpi za posledicami celotne internetne scene, kjer se osnovne zgodbe vrtijo okoli tehnologije in politike.
Druga spletna stran, ki bi jo rad danes predstavil pa je Inform. Stvar je na nek način podobna Google News, torej zbirki novic iz bolj uveljavljenih virov (AP, Reuters, CNN, ...), le da nudi še nekatere drugi možnosti. Tako si lahko zanimive članke prav tako shraniš kot recimo na Digg ali reddit. Toda Inform ponuja še par zmogljivejših orodij. Za vsako novico ti lahko izpiše ti. "Discover Path", kar je v osnovi seznam oseb, podjetij, področij in tem, ki so povezane z novico. Tako lahko s par kliki poiščeš vse novice, ki istočasno vključujejo Firefox in Google ter se potem naročiš na RSS s temi novicami. Enako velja za osebe ali karkoli pač že je vključeno v Discovery Path. Lahko si izbereš tudi zaželjene vire novic in jih spremljaš po želji. Gre za zmogljivo orodje za novice, ki pa ga bo treba še bolje preizkusiti ali lahko nadomesti mojo obsežno zbirko RSS-ov in zvesti Bloglines.
Nigerijska filmska industrija
Malo odstopanja od običajne tematike, ampak tale zgodba je pa preveč kul, da bi jo kar pozabili. Glede na časopis Sun Sentinel je Nigerija tretji največji proizvajalec filmov na svetu. Na teden posnamejo okoli 50 filmov, v povprečju pa film stane manj kot 8.000 USD. Huh?
Prav neizogibno je, da so fenomen poimenovali Nollywood (Hollywood, Bollywood, get it?), je pa zanimivo, da iz filmov baje potegnejo 200 milijonov USD na leto. Filmi so posneti v angleščini in se distribuirajo na poceni CD-jih po razno raznih vaških tržnicah. Filmi so celo tako uspešni, da se jim dodajajo francoski podnapisi, da jih lahko gledajo tudi ljudje v francosko govorečih delih Afrike.
Nollywood filmi so namenjeni za množice, kar pomeni, da se ukvarjajo s temami, kot so ljubezen, romanca, zvestoba in družina. Baje pa imajo tudi "epski" žanr, ki se praviloma dogaja v plemenski preteklosti in torej predstavlja nostalgijo za predkolonialnimi časi. Ali kaj že ...
Tudi Guardian in Washington Post imata članke na temo tega fenomena. Tukaj pa je še nekaj strani, ki se prikažejo na vrhu, če v Google vtipkaš Nollywood.
Zanimivo bi bilo pogledati ali se da kaj tega potegniti preko neta. Hmmmm.
Prav neizogibno je, da so fenomen poimenovali Nollywood (Hollywood, Bollywood, get it?), je pa zanimivo, da iz filmov baje potegnejo 200 milijonov USD na leto. Filmi so posneti v angleščini in se distribuirajo na poceni CD-jih po razno raznih vaških tržnicah. Filmi so celo tako uspešni, da se jim dodajajo francoski podnapisi, da jih lahko gledajo tudi ljudje v francosko govorečih delih Afrike.
Nollywood filmi so namenjeni za množice, kar pomeni, da se ukvarjajo s temami, kot so ljubezen, romanca, zvestoba in družina. Baje pa imajo tudi "epski" žanr, ki se praviloma dogaja v plemenski preteklosti in torej predstavlja nostalgijo za predkolonialnimi časi. Ali kaj že ...
Tudi Guardian in Washington Post imata članke na temo tega fenomena. Tukaj pa je še nekaj strani, ki se prikažejo na vrhu, če v Google vtipkaš Nollywood.
Zanimivo bi bilo pogledati ali se da kaj tega potegniti preko neta. Hmmmm.
nedelja, december 04, 2005
Zabava z Google Earth
Google Earth se mi je zdel ob predstavitvi izredno kul zadeva, težava pa je v tem, da po nekaj tednih, ko pregledaš glavna velika mesta, tistih nekaj držav, kjer si že bil in par zanimivih lokacij, nekako ni več razloga, da bi še veliko brskal.
Zadnjič pa sem popolnoma po naključju nekje na spletu odkril podatkovno zbirko za Google Earth, imenovano AntWeb, ki ti na zemljevidu prikazuje lokacije različnih vrst mravelj. Poleg njihove lokacije si je mogoče ogledati še njihove slike in latinska imena ter osnovne podatke. Sliši se mogoče malo dolgočasno, vendar niti ni. Definitivno igrica za kakih petnajst minut.
Mi je pa to dalo misliti in vprašal sem se, če ni slučajno mogoče dobiti še kakšnih takih zanimivih zbirk. In seveda jih je mogoče dobiti. Med zanimivejšimi so se mi zdele poti ptic selivk, prikaz oblačnosti v realnem času, infrardeče slike zemlje, migracije človeštva skozi zgodovino in recimo prikaz utrdb v Verdunu. Nekaj slik spodaj:
Če ima kdo malo preveč časa in bi se rad pozabaval s podobnimi stvarmi lahko obišče nekaj naslednjih strani:
Pa veliko užitka pri pregledovanju zemljevidov.
Zadnjič pa sem popolnoma po naključju nekje na spletu odkril podatkovno zbirko za Google Earth, imenovano AntWeb, ki ti na zemljevidu prikazuje lokacije različnih vrst mravelj. Poleg njihove lokacije si je mogoče ogledati še njihove slike in latinska imena ter osnovne podatke. Sliši se mogoče malo dolgočasno, vendar niti ni. Definitivno igrica za kakih petnajst minut.
Mi je pa to dalo misliti in vprašal sem se, če ni slučajno mogoče dobiti še kakšnih takih zanimivih zbirk. In seveda jih je mogoče dobiti. Med zanimivejšimi so se mi zdele poti ptic selivk, prikaz oblačnosti v realnem času, infrardeče slike zemlje, migracije človeštva skozi zgodovino in recimo prikaz utrdb v Verdunu. Nekaj slik spodaj:
Če ima kdo malo preveč časa in bi se rad pozabaval s podobnimi stvarmi lahko obišče nekaj naslednjih strani:
Pa veliko užitka pri pregledovanju zemljevidov.
petek, december 02, 2005
Za pobesnele kapitaliste
tradeOver je spletna igra, kjer na začetku dobite milijon dolarjev kapitala in ga potem vlagate v različne delnice, indekse, valute ali pa naravne surovine. Stvar je napisana v AJAX-u in je precej zanimiva za zapravljanje časa. Sam sem na primer vložil v Google, Shell, Baidu (kitajska konkurenca Googlu) in baker. Pomanjkanje moje investitorske žilice dokazuje dejstvo, da sem do sedaj (v treh dneh) še največ zaslužil z bakrom. :( I suck.
V glavnem, na strani sem ustvaril tudi slovensko skupino, ki je na voljo pod povezavo Leagues, če se bo kdo slučajno odločil, da bo igral in se poizkusil v igri. Lahko se pridružite, da Slovenija skupno sesuje druge države. Pod pogojem, da najprej izstopim.
Mimogrede, največji krivec za moj neuspeh je padec vrednosti delnic Googla. Tako da lahko v bodoče pričakujete manj novic o Googlu in več o Microsoftu.
V glavnem, na strani sem ustvaril tudi slovensko skupino, ki je na voljo pod povezavo Leagues, če se bo kdo slučajno odločil, da bo igral in se poizkusil v igri. Lahko se pridružite, da Slovenija skupno sesuje druge države. Pod pogojem, da najprej izstopim.
Mimogrede, največji krivec za moj neuspeh je padec vrednosti delnic Googla. Tako da lahko v bodoče pričakujete manj novic o Googlu in več o Microsoftu.
Zasebno shranjevanje zaznamkov
De.licio.us je ti. "družabno" orodje za shranjevanje zaznamkov. Zakaj družabno? Ker lahko vaše zaznamke več ali manj vidijo vsi, ki se odpravijo na de.licio.us. Sedaj je nekdo predstavil storitev imenovano LookLater, ki služi istemu namenu kot de.licio.us, vendar je popolnoma zasebno. Že to je zanimiva stvar, vendar me je še posebej očaral sistem shranjevanja zaznamkov.
Kako poteka? Ko se prijavite na LookLater si lahko na orodno vrstico shranite zaznamek, na katerega kliknite in lahko na posamezni strani označite linke, ki si jih želite ogledati ali pa bi jih radi shranili. Seveda lahko shranite tudi celo stran, enako kot pri de.licio.us. Toda zanimiv je ravno ta koncept shranjevanja linkov, ki se povrh vsega obarvajo lepo rumeno.
Vmesnik sicer ni ravno blesteče lep, vendar zadeva na prvi pogled izgleda zelo zanimivo. Če je shranjevanje strani nekaj, kar bi radi poizkusili, vendar zaznamkov ne bi delili z vesoljnim svetom, je LookLater kot naročen.
Kako poteka? Ko se prijavite na LookLater si lahko na orodno vrstico shranite zaznamek, na katerega kliknite in lahko na posamezni strani označite linke, ki si jih želite ogledati ali pa bi jih radi shranili. Seveda lahko shranite tudi celo stran, enako kot pri de.licio.us. Toda zanimiv je ravno ta koncept shranjevanja linkov, ki se povrh vsega obarvajo lepo rumeno.
Vmesnik sicer ni ravno blesteče lep, vendar zadeva na prvi pogled izgleda zelo zanimivo. Če je shranjevanje strani nekaj, kar bi radi poizkusili, vendar zaznamkov ne bi delili z vesoljnim svetom, je LookLater kot naročen.
Slastni alternativni vmesniki
Danes lahko spet malo poblogam o svoji najljubši spletni storitvi: de.licio.us. Rešitev Delancey nudi izredno lep vmesnik za de.licio.us, ki vaše zaznamke prikazuje glede na to, kako pogosto jih obiščete. Uporaba je izredno preprosta saj se samo odpravite na zgornjo stran in vpišete svoje uporabniško ime. Ko ga vpišete se vaše oznake naložijo samodejno. Gre za zelo lep vmesnik, ki nadgrajuje klasični html vmesnik de.licio.us, ki marsikoga odvrne, ker pač odkrito povedano ni najlepši.
Me pa Delancey spominja na rešitev de.licio.us direc.tor, ki prav tako ponuja sodoben AJAX vmesnik za de.licio.us. Stvar deluje preprosto, saj morate le namestiti zaznamek, se odpraviti na svojo de.licio.us stran in stisniti na zaznamek. Vaši zaznamki se vam nato odprejo na izredno pregleden način.
Me pa Delancey spominja na rešitev de.licio.us direc.tor, ki prav tako ponuja sodoben AJAX vmesnik za de.licio.us. Stvar deluje preprosto, saj morate le namestiti zaznamek, se odpraviti na svojo de.licio.us stran in stisniti na zaznamek. Vaši zaznamki se vam nato odprejo na izredno pregleden način.
četrtek, december 01, 2005
Gtalk brez posebnega programa
Google ima v svoji ponudbi tudi program za klepet Gtalk, ki omogoča takojšnje sporočanje, podobno kot MSN Messenger ali AIM in podobni. Gtalk sicer ni nič posebnega, saj gre za zelo osnoven program za sporočanje brez kakšnih pretresljivih zmožnosti (nima recimo niti smajlijev), ampak meni osebno je všeč ravno zaradi preprostosti in strojne nezahtevnosti.
Par zanesenjakov je pripravilo zanimivo spletno storitev Gtalkr, ki omogoča klepetanje preko Gtalk omrežja preko spletnega brskalnika. Preprosto se odpravite na spletno stran Gtalkr in vpišete svoje Gmail uporabniško ime in geslo ter se prijavite. Nato imate na voljo, da preko spletnega brskalnika klepetate s svojimi stiki na Gtalku, če ga že uporabljate.
Na voljo je tudi hiter dostop do vseh stikov v Gmailu, ki jih lahko povabite na klepetanje. Uporabniki Firefoxa si lahko namestimo tudi posebno razširitev, ki te obvešča, kadar se izbrani prijatelji prijavijo ali vstopijo v stik z nami. Stran je podobna spletni aplikaciji Meebo, ki sicer podpira več storitev, medtem ko ima Gtalkr več možnosti, med drugim tudi integracijo z Yahoo! Maps.
Par zanesenjakov je pripravilo zanimivo spletno storitev Gtalkr, ki omogoča klepetanje preko Gtalk omrežja preko spletnega brskalnika. Preprosto se odpravite na spletno stran Gtalkr in vpišete svoje Gmail uporabniško ime in geslo ter se prijavite. Nato imate na voljo, da preko spletnega brskalnika klepetate s svojimi stiki na Gtalku, če ga že uporabljate.
Na voljo je tudi hiter dostop do vseh stikov v Gmailu, ki jih lahko povabite na klepetanje. Uporabniki Firefoxa si lahko namestimo tudi posebno razširitev, ki te obvešča, kadar se izbrani prijatelji prijavijo ali vstopijo v stik z nami. Stran je podobna spletni aplikaciji Meebo, ki sicer podpira več storitev, medtem ko ima Gtalkr več možnosti, med drugim tudi integracijo z Yahoo! Maps.
Naročite se na:
Objave (Atom)