Anketa o RSS

Kratka anketa za vse, ki obiskujete to stran, a ne uporabljate tehnologije RSS.

Bizarno in nepričakovano

Zadnjič sem nekaj prevajal in nekaj preverjal na internetu ter nato, sploh ne vem kako, priletel na stran o splavu. V redu, sem si rekel. Pač stvar, ki ljudi izobražuje, da splav ni v redu. Vsakomur svoje, jaz se v to ne vtikam. Torej tudi ta zapis ne izhaja iz tega dejstva. Stran je bila dovolj zanimiva, da sem kliknil na povezavo "Dejstva v premislek" in se malo sprehodil po njej. Nato pa sem naletel na naslednjo bizarno zaporedje dejstev:

1. dejstvo: Splav je dvojni umor;
umor otroka in umor ženske duše!

2. dejstvo: Tisti, ki vrečo drži,
je isto kriv, kot tisti, ki vanjo daje!

in sedaj tretje, bizarno, najbolj bizarno dejstvo:

V slovenskih zaporih
je nad 50% Balkanov! To že samo po sebi govori o njih!
Govori pa tudi o tistih, ki jih uvažajo in jim delijo
državljanstva.

Kaj ima to veze s splavom, ne vem. Kdo so Balkani, tudi ne. Mogoče so kakšni daljni sorodniki Borgov.

Podobnih dejstev je še veliko, recimo: "Kamorkoli je prišel
slovenske gore je bil vedno uspešen. Slovenci
slovimo kot spoštovan, marljiv, vztrajen in uspešen narod. Glede na število
smo visoko nad svetovnim povprečjem. In človeštvu in
zgodovini smo prispevali mnogo dobrin.", "Umetnino, ki se je zapisala v
umetnostne zgodovine je ustvaril Slovenec. Jo s tem
postavil ob bok največjim mojstrom umetnosti
umetninam v zgodovini!" in še in še.

Aja, naj opozorim, na strani so nekakšne precej krvave slike iztrganih zarodkov, ki znajo koga užaliti ali pa razburiti. Če je možnost, da se vam to dogaja, potem ne kliknite na link.

Še disclaimer: če ste opazili se nisem izrekel o svojem mnenju glede splava, ker to ni ne namen bloga, ne zapisa, ne moj namen. Hotel sem samo opozoriti na resnično bizarno zaporedje dejstev, ki te vrže iz stola zaradi nenadnega miselnega preskoka.

Še manj računalniško obarvano

Danes sem se odločil, da vam dan razsvetlim z nekaj zanimivimi linki na neračunalniške zadeve. Prvi link vas popelje na članek, ki ga boste veseli vsi, ki ste imeli v srednji šoli (ali kako drugače) opravka s Proustovim Iskanjem izgubljenega časa. Če omenim magdalenice verjetno vsi veste o čem govorim ... No, v tem članku se avtor ukvarja ali je Proust v resnici jedel magdalenice, ko je napisal slavni sestavek. Njegov končni zaključek je, blago rečeno, presenetljiv. Preberite sami.

Drugi link je na predstavitev stripa Calvin and Hobbes (nekaj časa se je pojavljal v Delu pod imenom Gašper in Hops, ali nekaj takega), ki je moj najljubši strip. Če ga ne poznate, gre za strip o šestletnem dečku in njegovem plišastem tigru, ki v njegovi domišljiji vedno znova oživi. Kratek pregled v enajstih korakih vam bo dal predogled tega resnično klasičnega stripa. Več stripov pa je na uradni strani stripa.

Zadnji link vas popelje na stran z 10 najboljšimi znanstvenimi poskusi v zgodovini, kjer se nahajajo take stvari kot so slavni Gallilejev poskus z metanjem krogel in moj, osebno najljubši znanstveni eksperiment, Foucaultovo nihalo.

Googlov paket

Po vseh norih in manj norih ugibanjih, kaj bo Google predstavil na sejmu CES, je bil končni rezultat skoraj razočaranje. Predstavili so video trgovino, kjer bomo lahko kupovali filme in Google Pack, ki ga sestavljajo različne aplikacije, s katerimi je uporaba računalnika bolj preprosta. Seznam vključene programske opreme:

• Adobe Reader 7
• Ad-Aware SE Personal
• GalleryPlayer HD Images
• Google Desktop
• Google Earth
• Google Pack Screensaver
• Google Talk
• Google Toolbar for Internet Explorer
• Mozilla Firefox with Google Toolbar
• Norton AntiVirus 2005 Special Edition
• Picasa
• RealPlayer
• Trillian

Prav nič posebnega. Sicer je tu notri nekaj koristnih stvari, ampak večino teh stvari imam že nameščenih, tako da mi Google Pack pač ne bo spremenil življenja. Vsekakor pa vsem priporočam, da si namestijo vsaj Firefox in Google Toolbar ter protivirusni program, kjer pa bi namesto Googlove izbire priporočil AVG ali pa Avast!

Svež pogled na zaznamke de.licio.us

Vsi, ki berete ta blog verjetno že veste, da sem velik oboževalec spletne storitve za shranjevanje zaznamkov, de.licio.us. Danes sem odkril novo storitev, ki je zgrajena na temeljih, ki jih le-ta nudi. Gre za expialidocio.us (poskusite to ponoviti zelo hitro trikrat zapored), ki vam omogoča prikazovanje oznak s katerimi ste v določenem časovnem obdobju opremili svoje zaznamke. Tako lahko pogledate, kaj vas je v določenem obdobju najbolj zanimalo.

Stvar izgleda zelo lepo, čeprav ni neposredno koristna.

Mimogrede, koliko bralcev uporablja de.licio.us ali podobne storitve? In če ne, zakaj ne?

Bi radi pozabili gesla?

Agatra je nova storitev na spletu, ki omogoča shranjevanje gesel. Najprej je treba seveda ustvariti račun z geslom (ironično), potem pa lahko med podprtimi storitvami izberete tiste, ki jih uporabljate in za njih vpišete geslo. Ko izberete storitev ter vpišete uporabniško ime in geslo, se vam na spletni strani prikaže seznamček, na katerega kliknete in odpre se vam stran v katero ste že prijavljeni. Storitev je mogoče uporabljati le za podprte storitve, med katerimi so na primer New York Times, Yahoo! Mail, Gmail in podobno.

Še disclaimer: stvar uporabljajte na lastno odgovornost in ji po možnosti zaupajte čim manj storitev z zasebnimi podatki. Kljub temu, da je stvar koristna, ji ne gre zaupati. Toda tako ali tako ne zaupate nikomur na internetu, kajne? Kajne?

Nov spletni bralnik feedov RSS

RSS je moja strast, kot ste verjetno že opazili. Za branje sicer zvesto uporabljam Bloglines (mislim, da že dve leti) vendar to še ne pomeni, da ne bi bil pripravljen zamenjati, če bi našel boljšo rešitev. Osebno prisegam na spletne storitve za branje, ker mi namizni programi niso bili nikoli všeč in imam raje čimveč stvari kar v brskalniku, ki je tako ali tako prižgan 24 ur na dan.

Zadnjič sem odkril nov bralnik, imenovan AlmondRocks, ki je kar všečen, čeprav na prvi pogled izgleda precej špartanski. Najboljša stvar je registracija, pri kateri preprosto vpišeš samo uporabniško ime in geslo. Ne zahtevajo nobenega naslova elektronske pošte in nič drugega. Zelo všečno. Po prijavi imaš priložnost, da dodaš nekatere bolj priljubljene in izbrane bloge in spletne strani. Dodajanje predlaganih feedov je izredno preprosto, saj le klikneš na ime strani in že je dodana.

Vsi blogi se dodajo na levo stran bralnika in kažejo koliko neprebranih novic imate. Všeč mi je pristop, da so ob kliku na želen feed RSS vse novice označene kot prebrane, ker osebno nikdar ne klikam vseh novih novic, istočasno pa vedno želim vedeti katere so res nove. Če še nimate izbranega pregledovalnika novic, priporočam, da preizkusite AlmondRocks.

Par zanimivih blogov

Feedster, iskalnik po blogih, je predstavil seznam po njihovem najboljših blogov lanskega leta. Izbira je kar zanimiva, kar nekaj pa je takih, ki jih bom verjetno tudi sam vtaknil na Bloglines. Prvo mesto je sicer osvojil blog Workbench, ki me ni ravno navdušil, sledi pa mu zbirka različnih blogov, kot so eko-blog Treehuger, besedni blog Double-Tongued Word Wrester in pa Read/WriteWeb.

Pregled programske opreme za bloganje

Že pred časom je bila na spletu objavljena obsežna primerjava različnih storitev in programske opreme za bloganje. Sedaj je preglednica osvežena, pokriva pa vse glavne storitve kot so Blogger, TypePad, Blogware, WordPress, Movanle Type in Expression Engine. Tako se lahko pri odločanju za svojo blogersko platformo oprete na osnovne informacije iz te preglednice.

Spet iskanje torrentov

Torrent Searcher je še eno orodje za iskanje po več straneh s torrent datotekami. Všeč mi je oblikovanje na strani, ki je zelo minimalistično in deluje hitro, kar je velika prednost pred nekaterimi drugimi tovrstnimi stranmi. Preprosto na levi strani zaslona izberete po kateri strani želite iskati in v okence vpišete iskano datoteko. Preprosto in učinkovito. Med stranmi, po katerih išče so BitTorrent, Box Torrents, TorrentSpy, ISO Hunt, Mininova, New Torrents in Seedler. Linkov ne bom dajal, ker so tako ali tako pod glavnim linkom.

Kaj je narobe z RSS?

Ravno danes sem se igral z zamislijo, da bi napisal vnos v blog o tem, kako bi bilo potrebno napisati kratka navodila za uporabo feedov RSS. Osebno sem bil namreč mnenja, da ljudje RSSa ne uporabljajo preprosto zato, ker ga ne znajo, oziroma ne vedo, kako naj se stvari lotijo. Torej sem začel razmišljati o kratkem hitrem vodiču po tehnologiji in kako jo uporabljati.

Toda v pregledovanju svojih novic v Bloglines sem naletel na zanimiv članek na O'Reilly, kjer avtor zagovarja tezo, da ne gre toliko za to, da ljudje ne znajo uporabljati tehnologije, temveč je preprosto nočejo. Njegova teza je, da te feedi RSS preprosto preveč privežejo za računalnik, kjer panično vsakih nekaj minut pregleduješ svoje novice in se sprašuješ, kaj se je zgodilo in kaj zamujaš. Večina ljudi te potrebe nima. Zame osebno je bil RSS odrešitev, saj lahko kar naenkrat spremljam strani, ki bi jih v preteklosti po nekaj dneh pozabil in nikdar več videl. Tako jih lahko stalno spremljam. Razumem pa, da večine ljudi to ne zanima.

Ta teza se mi načeloma potrdi, če pogledam svojo punco. Odprl sem ji račun na Bloglines, vendar ga ne uporablja. Njej splet pomeni nekaj drugega kot meni in kakorkoli obrneš pač preprosto ni zasvojena z novicami, tako kot sem jaz. Torej ji je RSS nekoristen.

Toda kdaj bi bil RSS lahko koristen? Razumem, da recimo povprečnemu uporabniku feed RSS z BBC News predstavlja prevliko obremenitev. Govorimo namreč o več sto novicah dnevno. To je preveč celo zame, pa preživim pred računalnikom okrog 10 do 12 ur dnevno (vem, vem, I should get out more). Torej bi bila zanimiva storitev prihodnosti nekakšen filter za RSS, ki bi omogočal, da dobiš le nekaj izbranih novic dnevno, ki so resnično zanimive in relevantne za uporabnika.

Toda moje vprašanje še vedno ostaja. Ali ljudje RSS ne uporabljajo ker ne vedo kaj je in kako bi se ga lotili ali zato, ker jim preprosto ne pomeni "tiste" storitve, ki jo potrebujejo. Vseh komentarjev bom vesel.

Seznam dobrih Firefoxovih razširitev

Download.com je objavil seznam najboljših razširitev za Firefox. Prisotne so vse klasike, kot so FlashGot, ForecastFox, StumbleUpon, FoxyTunes, Dictionary Tooltip in podobno. Presenečen sem bil, da je omenjen SessionSaver, ki je vsaj zame ena najboljših razširitev (ohrani ti vse jezičke, kar pomeni, da ob ponovnem zagonu Firefoxa lahko začneš z delom, kjer si končal). Ne razumem pa te obsedenosti s ForecastFoxom, ki je po mojem mnenju eden najbolj tečnih priveskov za Firefox. Pred časom sem ga namestil in mi je dobesedno požrl živce, ker te ves čas obvešča o vremenu. Potem pa si predstavljajte, da igrate neko dirkaško igro, kar naenkrat se sistem upočasni, disk zaškripa, zletiš s ceste in zveš, da je v Ljubljani -3 stopinje. Hvala lepa. V glavnem, ForecastFox odsvetujem. Poglejte raje skozi okno.

Panoramske slike praznovanj novega leta

Vas mogoče zanima, kakšna so bila novoletna praznovanja po svetu? Na tej strani imate panoramske posnetke praznovanj iz različnih mest po celem svetu. Med mesti so New York, Rio de Janeiro, London, Tucson, Amsterdam, Lizbona, Zurich, Taipei, Tokio, Sydney in Ljubljana. Ja, prav ste prebrali. V tej prestižni druščini se je znašla tudi Ljubljana, zahvaljujoč Boštjanu Burgerju.

15 pravil uporabe elektronske pošte

Opažam, da se veliko ljudi na moj blog prikaže preko iskanja "bonton elektronske pošte", kar me preseneča, glede na to, da se s to tematiko nisem posebej ukvarjal in da obstaja relativno dober seznam nasvetov na spletni strani Soncek.com. Zanimivo pa je, da sem pred časom resno razmišljal o sestavi osnovnih pravil, ki jih upošteva premalo ljudi in mi s tem grenijo življenje. Tako sem se v skladu z veliko potrebo slovenskih spletnih uporabnikov po bontonu elektronske pošte odločil, da naredim seznam stvari, na katere je lepo biti pozoren pri pisanju elektronske pošte. Pozor, nekatere stvari se bodo verjetno podvajale iz zgoraj omenjene strani, z nekaterimi predlogi od tam pa se preprosto ne strinjam.

Pa začnimo:

1. Smiselno zastavljena zadeva elektronskega sporočila

Dejstvo je, da nekateri dobivamo veliko elektronske pošte. Osebno dobim tudi nad 50 sporočil in všeč mi je, če lahko hitro ugotovim za kaj gre pri sporočilu. Recimo, zadeva z imenom "Finance", "fotografije", "poglej prosim" ali "link" so slabi nasovi elektronske pošte. Za veliko stvari sicer lahko ugotoviš za kaj gre, še posebej če si dogovorjen za njih, vendar težava nastane čez kak teden ali mesec, ko na podlagi zadeve ne veš več za kaj gre. Vpisana zadeva naj bo opisna do te mere, da je mogoče hitro ugotoviti za kaj gre.

Če si z nekom pogosto dopisujete glede enake ali podobne stvari se lahko dogovorite ali odločite za enotno obliko zadeve. Na ta način bo sogovornik vedno lahko vedel natančno kaj lahko pričakuje.

2. Nadaljevanje zadeve čez več sporočil

Včasih se sporočila sprehaja med dvema ali tremi prejemniki. V tem primeru je najbolj smiselno, da se polje zadeve vmes ne spreminja. Tako lahko hitro veš, da so vsa sporočila med seboj povezana in da potrebuješ le najnovejše sporočilo, ki vsebuje celotno korespondenco. Ostala sporočila lahko tudi izbrišeš. Zadeve vmes ni priporočljivo spreminjati, saj to le po nepotrebnem vnaša zmedo v dopisovanje.

3. Nespametna izbira polij "Za", "Kp" in "Skp"

To se mi zdi ena največjih rak ran pri dopisovanju. Pa tako preprosta je ta stvar. V polje "Za" vpišeš tiste prejemnike, ki jim je sporočilo namenjeno in od njih pričakuješ odziv na sporočilo. Polje "Kp" je namenjeno tistim, ki jih želiš preprosto obvestiti, da se nekaj dogaja, a od njih ne pričakuješ ničesar. Polje "Skp" uporabljamo le takrat, ko ne želimo, da bi se prejemniki med seboj videli. "Skp" se tako uporablja le v redkih primerih.

Primeri slabe uporabe: sporočilo ima dva prejemnika. Prvi je Miha v polju "Za", drugi pa "Slothrop" v polju "Kp". Sporočilo je nekaj na vižo: "V pripeto datoteko bi dodal še podatke o našem podjetju. Slothrop, lahko narediš to?". Če je mail namenjen meni, zakaj sem potem v polju "Kp"? Drugi primer je, ko se ljudje iz polja "Kp" udeležujejo diskusije, čeprav se vse skupaj več ali manj dogaja mimo njih. Preprosto se jim zdi, da morajo nekaj povedati. No, ni potrebe. Če si v polju "Kp" se lahko vsi ostali vse zmenijo brez tebe.

Opozoril pa bi še na previdno uporabo polja "Skp". Naslovi, vpisani v polju "Skp", niso vidni ostalim prejemnikov, vendar tega ni priporočljivo izkoriščati. Tako se včasih zgodi, da nekdo sodelavcu pošlje ostro elektronsko pošto in da v polje "Skp" svojega šefa, da bi potunkal sodelavca. No, to pa je huda kršitev bontona in zelo pritlehen način zlorabe elektronske pošte.

4. Napačna uporaba gumba za določanje visoke pomembnosti sporočil

Vse preveč ljudi preveč zlahka uporablja gumb, s katerim sporočilo opremijo s klicajem, kar naj bi pomenilo visoko pomembnost sporočila. No, če dobim na dan deset takih sporočil, potem nekako ni več smiselno, kajne? Ker vsa ta sporočila preprosto ne morejo biti tako pomembna. Smiseln rezultat bi bil en mail na teden. Poznam ljudi, ki s klicajem opremijo vsako svoje sporočilo. Brrr.

5. Uporaba klicajev in ostalih ločil

Obstaja modrost, ki pravi: "Pet klicajev je nezamenljiv znak norosti." Klicaji so v pisani komunikaciji dvorezni meč, ker vse prehitro pomenijo, da kričiš ali da si jezen, saj človek na drugi strani ne more vedeti, da si klicaj mislil povsem dobronamerno. Osnovno pravilo, je, da je človeku dovoljeno pet klicajev v življenju, tako da jih gre izkoristiti pametno. Podobno velja za večje število vprašajev ali mešanico obojih. Recimo: "Kdaj dobim to datoteko ??!!??!" Preprosto ne počnite tega.

6. Uporaba velikih črk

Velike črke pomenijo kričanje. In v običajnih pogovorih ne kričimo. Ne uporabljajte velikih črk.

7. Posredovanje elektronske pošte

Skušnjava preprostega posredovanja elektronske pošte je velika, toda to še ne pomeni, da se ji je potrebno vdati. Posredovanje je čisto v redu, če se dogaja v mejah normalo. Toda priporočljivo je vsaj na kratko opisati za kaj gre v celotnem sporočilu. Nič hujšega ni, kot da dobiš dva metra dolgo sporočilu na vrhu katerega piše "Glej spodaj". Ne, ne bom. Poslal si mi sporočilo in vsaj toliko se potrudi, da mi na kratko napišeš, kaj želiš od mene. Malo ustrežljivosti ni še nikomur škodilo.

8. Podpisovanje

Priporočljivo je, da se v prvem sporočilu novi osebi podpišeš s celotnim podpisom, ki vključuje ime, naziv, telefon, elektronsko pošto in podjetje v katerem si zaposlen. Toda nikakor ni potrebno, da te informacije vsebuje vsako sporočilo. Kasneje lahko uporabljaš samo ime in priimek ali pa celo samo ime. Podobno velja za ljudi, ki imajo v podpisih kakšne pametne izreke ali izjave. Prvič ali drugič je mogoče zabavno. Toda v vsakem sporočilu? Podobno se počutiš, ko stotič vidiš reklamo za Pril, ko si želiš z golimi rokami iz jamic izkopati oči. Grrr.

9. Pošiljanje šal, animacij, čestitk in šal

Elektronska pošta je pomenila nesluten porast šal, animacij in filmčkov. Ne mine dan, da ne bi prejel vsaj ene ali dveh in kolikor se pogovarjam z ljudmi okoli sebe imam še srečo. Človek, ki na dan dobi 50 sporočil v povprečju dobi 2 sporočili na uro. Če jih dobi 50 na službeni naslov in dela osem ur, dobi na uro šest sporočil. Se vam zdi, da potrebuje še deset šal z interneta? Po možnosti v ločenih sporočilih? Naj vam razkrijem skrivnost: to je precej zoprno početje. Razmislite, ali bi prihranili vse šale za petek in jih poslali v enem mailu.

Še huje je, ker se ta sporočila pošiljajo na sezname prejemnikov. Če počnete to, vse naslove takoj premaknite v polje "Skp", kjer se uporabniki med seboj ne vidijo. V nasprotnem primeru naslove vseh prejemnikov izpostavite neželeni pošti, virusom in številnim drugim neprijetnostim. Še enkrat ponavljajte skupaj z menoj "Sezname prejemnikov bom vpisal v polje "Skp"."

10. Slovnične napake

Seveda se vsem napakam ni mogoče izogniti, vendar je vedno priporočljivo sporočilo za seboj prebrati in preveriti ali so ostale kakšne prav hude napake. Vejice, pike, velike začetnice, vse šteje. Mimogrede, angleži imajo izredno dober primer glede pravopisa: "Punctuation is the difference between "helping your uncle jack off a horse" and "Helping your uncle Jack, off a horse."

11. Ozadja za elektronsko pošto

Uporaba HTML v elektronski potši je omogočila vključevanje razno raznih neumnosti v elektronsko pošto, vključno s sličicami in ozadji za elektronsko pošto. Osnovno pravilo je, čim manj stvari je v mailu, tem bolje. Razna ozadja naredijo mil manj berljiv, večji ter počasnejši za pregledovanje.

12. Bodite jasni pri pisanju

Ne uporabljajte kratic, nerazumljivih besed, okrajšav in podobnih stvari, ki naredijo sporočilo manj rzumljivo. Vedno imejte v mislih, da na drugi strani sporočila sedi osebi, ki ni vi in torej ne ve vsega. Nejasno sporočilo je velika ovira za komunikacijo, saj potem človek na drugi strani sedi in razmišlja, kaj točno ste želeli povedati. Poleg tega je pripročljivo, da ne pišete predolgih sporočil. V nasprotnem primeru človeka raje pokličite in mu pojasnite, kaj želite.

13. Preverite ali ste pripeli datoteke

Nič ni bolj bednega kot to, da pilite in pišete sporočilo, nato pa pozabite pripeti datoteko. Vedno, vedno preverite ali ste pripeli datoteko.

14. Ne preverjajte ali je prejemnik prejel sporočilo

Ko nekomu pošljete sporočilo, mu dajte čas, da prebere sporočilo in vam odgovori. Ljudje ne sedijo neprestano pred računalnikom in berejo sporočila. Dajte človeku vsaj dve uri, če ne celega dneva časa, da vam odgovori na sporočilo. Nič ni bolj živce parajočega kot dejstvo, da te nekdo pokliče dve minuti po tem, ko ti je poslal sporočilo in te sprašuje kaj misliš. Nič ne mislim, ker še nisem prebral sporočila.

15. Ne pošiljajte verižnih pisem

Za vse, ki pošiljajo verižna pisma: Microsoft ne bo podaril nagrade za posredovanje elektronske pošte, na Poljskem ni uboge ožgane punčke in pošiljanje pisem ne bo nikomur kupilo invalidskega vozička. Prihranite ljudem neskončno dolgo brskanje po nabiralniku in jim ne pošiljajte verižnih sporočil. Od tega nima nihče nič.

Tega sem se domislil tako iz glave. Če ima še kdo kakšen primer neprimerne ali preprosto neumne uporabe elektronske pošte, mi lahko pošlje sporočilo na tritecomment AT yahoo.com ali pa se oglasi v komentarjih.

Če vam je bil zapis všeč, blog spremljate še naprej: preko mojega Twitter profila ali pa RSS-a tega bloga. Glasbeni članki so v povprečju objavljeni enkrat tedensko.


Povezani zapisi

Boljša uporaba Gmaila - 1. del
Boljša uporaba Gmaila - 2. del  
Pot do praznega nabiralnika
Razširitve za Firefox za elektronsko pošto
15 pravil elektronske pošte
Učinkoviti naslovi elektronske pošte
GTD za začetnike

Trendi osebnega iskanja

Če slučajno niste vedeli, vam Google omogoča vpogled v zgodovino iskanja. Za to morate biti prijavljeni v eno od Google storitev (ponavadi gre za GMail). Če ste vpisani v storitev, potem Google zapisuje zgodovino vaših iskanj, do katerih dostopate s klikom na "Search History" v zgornjem levem kotu strani. Danes so dodali še eno zanimivost, ki se imenuje Trendi. Ta vam prikazuje katera so vaša najpogostejša iskanja, katere strani ste najpogosteje obiskali, koliko iskanj ste opravili v določenih mesecih in kateri dan v tednu opravite največ iskanj. Prav tako vam analizira tudi koliko iskanj opravite ob določeni uri. Koristen je tudi vpogled v to, kaj iščejo ljudje, ki iščejo podobne stvari kot vi.

Osebno sem največ iskanj opravil junija (670), največ iskanj pa naredim v sredo (606). Največ iščem med osmo in drugo uro, pravi vrhunec pa dosežem opoldne, ko sem opravil kar 367 iskanj. Ljudje s podobnimi iskalnimi navadami iščejo naslednje zanimive termine: "Miss sveta", "krvavec" in "ark linux". Heh.

Izgleda pa stvar približno takole:

Razširitev za Firefox olajšuje bloganje

Spletna stran Performancing je objavila razširitev za Firefox, namenjeno blogerjem. Od tu si lahko razširitev namestite, nato pa se vam v Firefoxu na vrstici stanja prikaže majhna ikona, ki omogoča hiter dostop do urejevalca za bloge. Podprte storitve so Blogger, Wordpress, TypePad, LiveJournal in Movable Type. Namestitev računa je preprosta in izvedena preko čarovnika, ki je zelo preprost za uporabo in razširitev imate nameščeno v nekaj trenutkih.

Veliko užitkov pri bloganju.

Najboljših 50 albumov in singlov leta

Glede na to, da pogosto pišem o glasbi, danes zaenkrat samo kratka novica. Spletna stran Pitchfork, ki je specializirana za alternativno glasbo je objavila seznam 50 najboljših albumov in singlov leta 2005. Mislim, da bodo na lestvici nekaj zase našli vsi, ne glede na to ali poslušajo hip hop, rock, punk ali pa bolj elektro zadeve. Veliko užitkov pri prebiranju lestvice.

Najdaljši palindrom na svetu

He he. Nekdo je napisal program, s katerim je naredil palindrom (če slučajno ne veste, je palindrom beseda ali stavek, ki se bere enako ne glede na to s katere strani ga bereš - perica reže raci rep, na primer), ki ima reci in piši 17.256 besed. Precej divje. Palindrom se skriva tukaj.

Najboljše spletne aplikacije leta

Bližamo se koncu leta, kar pomeni, da se povečuje tudi količina seznamov "Najboljše" in "Najslabše" leta. Glede na to, da veliko pišem o različnih spletnih aplikacijah, vam v tem duhu predstavljam dva seznama z najboljšimi spletnimi aplikacijami. Prvi seznam je osredotočen na najnovejše aplikacije, med katerimi sem predstavljal Digg, gChart in Yahoo! Answers. Ostale pa lahko preizkusite sami.

Drugi seznam je pripravil eden izmed novinarjev pri Wall Street Journal in jih uredil po kategorijah, kot so najboljša storitev za fotografije, za zaznamke, urejanje besedil. Našteval jih ravno ne bi, izmed izbranih pa priporočam de.licio.us, Protopage, Digg, Flickr, Memeorandum, Writely in Basecamp.

Par novih stvari iz Googla

Google se je očitno spet nekoliko prebudil in predstavil nekaj novosti. Prva, pravzaprav prvi dve, sta razširitivi za Firefox. Prva razširitev je namenjena varnejšemu brskanju po spletu, saj uporabnika opozori, kadar obišče stran, ki bi bila lahko uporabljena za napade "phishing", torej kraji identitete. Ob obisku take strani se v naslovni vrstici pokaže znak, da gre za možnega lažnivca.

Druga razširitev je namenjena uporabnikom Bloggerja, gre pa za prikazovanje komentarjev na blog. V bistvu gre za preprosto različico Technorati, torej za pregledovanje kdo je na spletu v svojem blogu objavil povezavo na tvoj blog. Ob namestitvi se v vrstici stanja (to je spodnji vrstici v Firefoxu) pokaže majhen oblaček, ki ti pokaže kdo in kdaj je pisal o tvoji spletni strani. Načeloma je stvar precej koristna in privlačno izvedena.

Tretja novost je glasbeno iskanje. Ko v Google vpišeš iskalni niz, ki je povezan z glasbo, se ti na vrhu rezultatov pokaže poseben rezultat, ki te odpelje na posebno stran, kjer so prikazani albumi in dodatne informacije o skupini. Poglejte si na primer rezultate za Pixies in Franz Ferdinand. Lahko klikneš tudi na posamezne albume in prikaže se ti seznam skladb in povezave na spletne trgovine, kot so iTunes Music Store ali pa Real Rhapsody. Pri albumih lahko recimo vidiš tudi povprečno oceno in se odpelješ do posameznih kritik.

Hja, Google je splet spet naredil še malo bolj koristen.