Še par malenkosti

Zelo amatersko se ukvarjam s fotografijo, zaradi česar me ta tematika tudi zanima. Times je objavil zbirko najboljših fotografij v prejšnjem letu. Gre za novinarsko fotografijo, nekaj pa je dejansko zelo dobrih. Ker pa gre za ameriško revijo je pač veliko fotografij na tematiko katastrofe v New Orleansu. Kljub temu zanimiva zbirka.

Druga zanimivost, ki sem jo odkril pa je igra, kjer se poteguješ za položaj Božičkovega pomočnika. Na razpolago imaš določen proračun in par pomočnikov, nato pa moraš organizirati Božičkov obisk v neki trgovini. Poskrbeti moraš za vse: fotografa, slaščice za otroke, Božička in podobne neumnosti, ki sodijo zraven. Ko sem se poizkusil se je izkazalo, da nisem najbolj primeren za pomočnika, ker sem proračun, ki sem ga imel na voljo prekoračil za neverjetnih 10 odstotkov. Poskusite in ugotovite, če ste iz pravega testa, da pomagate izmišljenemu debeluhu.

Strukturirano bloganje

Structured Blogging je neprofitna organizacija, ki se je odločila, da bo standardizirala različne oblike zapisov v bloge. Predstavljajte si, da na svojem blogu občasno objavite kritiko knjige ali albuma ali pa preprosto želite kaj prodati ali pa povedati, da se nekje v Sloveniji nekaj dogaja. Sedaj je stvar taka, da preprosto napišete vnos v blog tako kot se vam zdi in to objavite.

Pri Structured Blogging so prepričani, da obstaja boljši način. Odločili so se izdelati sheme za različne vrste tipičnih zapisov, ki sem jih omenil zgoraj. To pomeni, da vnos dogodka ne poteka več preko običajnega vmesnika, temveč ima pisec natančno določene podatke, kot so čas in kraj dogodka, cena vstopnice in podobno. Enako velja za kritiko knjige ali pa prodajo izdelka.

Tak pristop je smiseln iz več razlogov. Prvi je to, da bralec takoj prepozna določeno vrsto zapisa in lahko iz njega takoj vidi tisto, kar ga zanima. Še pomembneje pa je, da tak sistem omogoča preprosto avtomatizirano obdelavo takih zapisov. Nekdo lahko recimo iz vseh slovenskih blogov pobere vse zapise o dogodkih in jih objavi na skupni strani. Mogoče bi bilo zbirati vse recenzije knjig na slovenskih blogih. Možnosti so tako neomejene.

Trenutno so vključki (plug-ins) na voljo za Movable Type in Wordpress, v koalicijo voljnih, oziroma skupino Structured Blogging pa je vključenih že kar nekaj večjih igralcev, med katerimi so tudi Bloglines, Feedster, Newsgator, Netvibes in Rojo. Blogger zaenkrat še ni v skupini, prav tako ne MSN, Yahoo! ali kateri od večjih ponudnikov blogerskih strani.

Kljub temu, da sem verjetno na tej strani večkrat omenil Google kot Yahoo!, je današnji dan očitno namenjen slednjemu. Predstavili so namreč novo različico Yahoo! Widgets (nekoč Konfabulator, preden jih je kupil Yahoo!) in kot zavzet geek sem jih moral preizkusiti.

Prvi vtisi so fantastični. Če slučajno ne veste, kaj Yahoo! Widgets so, gre za program, ki omogoča ustvarjanje majhnih programčkov, ki se prikazujejo na namizju. Ti programčki so lahko karkoli: ura, koledar, novice, iskalnik, ... Apple ima podobno funkcionalnost vgrajeno v OS X, pa tudi Windows Vista naj bi imela nekaj podobnega pod imenom Gadgets. Za vse, ki se ni predstavljate kako stvar izgleda, si poglejte zaslonsko sliko.

Najprej bi rad pohvalil Yahoo! za izredno učinkovit začetek dela. Ob zagonu aplikacije te pozdravi kratek uvod v aplikacijo in razlaga, kako jo uporabljati. Prav tako ti že na začetku odpre nekaj programčkov, med katerimi so prikazovanje fotografij, iskalnik, ura, koledar in elektronska pošta. Začetni izbor je fantastičen, sploh ker se lahko s fotografijami priklopiš na Flickr ali pa fotografije pobiraš z diska. Podobno bogato izbiro imaš pri koledarju. Priklopi se lahko na Yahoo! Calendar, v Outlook ali pa v Mozillin koledar. Zelo zelo kul. Programček za pošto je seveda točno to, kar lahko pričakuješ, obvestilnik, ki te obvesti, kadar dobiš novo sporočilo.

Pri navedenih programčkih bi poudaril, da je integracija z obstoječimi Yahoojevimi storitvami, kot so pošta, koledar, zapiski, Flickr in podobno, odlična. Delo z zapiski in koledarjem je preko Yahoo! Widgets pravi užitek. Stvar je grafično privlačna in deluje izredno hitro, istočasno pa se integrira s spletnimi stranmi, kar pomeni, da so vsi vnosi na koledarju na voljo preko spletne strani tudi z računalnikom brez Widgets. Yahoo! Notes, ki je del Yahoo! Mail je še posebej užitkarski, medtem ko je delo z njim preko spleta bolj kot ne mučenje.

Programčkov je na voljo malo morje in segajo od čudaških (sporedi ameriških univerzitetnih tekem v košarki) do koristnih (novice New York Timesa). Razširitev je na Yahoojevi strani ogromno in kolikor vem so večinoma brezplačne.

Zdaj pa še bolj uraden komentar. Že ko je Yahoo! kupil Konfabulator, mi je bilo jasno, da želijo s tem narediti nekaj več in z novo različico jim je definitivno uspelo. Integracija z njihovimi storitvami je odlična in ne dvomim, da bo veliko ljudi Widgets namestilo preprosto zato, ker izgleda kul. Sicer Widgets ne ponuja kaj dosti več, kot recimo Google Desktop 2, toda Google Desktop izgleda v primerjavi z Widgets naravno bedno. Vem, da GD2 analizira strani, ki si jih obiskal in potem išče podobne in ti poskuša avtomatično ponuditi podobne vsebine. Ampak Widgets izgleda kul. Tukaj je Yahoo!, pa čeprav to nerad priznam, naredil korak naprej in Google se bo moral malo potruditi tudi nja področju vizualne podobe. Na internetu so recimo naredili zelo kul iskalnik in izredno kul pošto, na namizju pa pač morajo narediti nekaj več, kot to, kar so nam ponudili do sedaj.

Feedburner ima nove storitve

Feedburner je krasna storitev, s katero lahko nadomestite običajen feed RSS, ki ga ponujajo blogi kot so Blogger, Wordpress in podobni. Feedburnerjev feed ima kar par prednosti, med katerimi je predvsem možnost analize, saj lahko vidite koliko ljudi bere feed in kakšno programsko opremo uporabljajo, da ga berejo. Zelo koristno.

Feedburner v ta namen ustvari nov feed RSS, kar pomeni, da je pametno, da vse linke na obstoječe feede zamenjate z novim, ki ga nudi Feedburner. Če kliknete na kateregakoli od linkov na desni strani zaslona (Rojo, Bloglines, Google, itd), se spodaj skriva Feedburner feed.

No, danes so pri Feedburnerju predstavili nekaj novosti, ki vam omogočajo, da v svoj Feed vstavite naslednje novosti:

• Pošiljanje vnosa preko elektronske pošte
• Direktno pošiljanje elektronske pošte avtorju vnosa
• Število linkov na vnos v Technorati
• Oznake de.licio.us, ki jih je dobil določen vnos
• Možnost neposrednega shranjevanja v de.licio.us
• Število komentarjev (le za Wordpress)
• Creative Commons licenco, ki ste jo izbrali

Yahoo! kupil de.licio.us - Ni tako hudo

O tej novici sta poročala Enjoying my ride in Drugi dom, oba pa sta izrazila zaskrbljenost glede prevzema in sta prepričana, da bo zaradi tega de.lico.us slabši. Osebno sem manj zaskrbljen, sploh če opazujem, kaj se je po prevzemu zgodilo s Flickrom, stranjo za objavo fotografij. Flickr kljub prevzemu s strani Yahooja še vedno nadaljuje svojo pot in ni doživel bistvenih sprememb. Oglasi niso kaj bistveno kričeči, storitev deluje tako kot v preteklosti in nasploh so uporabniki še vedno zadovoljni. Sicer se glede storitve zastavljajo druga vprašanja, ampak tu ni mesto za debato o njih.


Mislim, da nas ima veliko spletnih uporabnikov (vključno z mano) veliko predsodkov do Yahooja, ki mogoče niti niso upravičeni. Njihov iskalnik je prav tako gol kot Googlov, pred kratkim me je navdušil njihov iskalnik po video vsebinah, stalno pa predstavljajo zanimive nove storitve, med katerimi je tudi Yahoo! Answers, o katerem sem pisal pred kratkim. Derjstvo je, da jim tudi sam še vedno ne zaupam, vendar Flickrov primer kaže, da je čisto mogoče, da bo de.licio.us preživel brez posebnih sprememb. No, vsaj pesti lahko držimo.

Novosti v Gmailu

Google je v svojo poštno storitev Gmail vnesel nekaj novosti. Med najpomembnejšimi novostmi je prikazovanje feedov RSS (mimogrede, za tole si bo treba spomniti boljše ime), ki se prikazujejo v vrstici nad nabiralnikom. Vire novic si lahko izberete sami, v novem jezičku med nastavitvami. Simpatična popestritev nabiralnika, ki pa ne bo ravno nadomestila priljubljenega orodja zavzetega bralca.

Druga novost je možnost, da lahko priloge odprete v obliki predogleda html, kar je izredno koristno, če ne želite prenašati celega dokumenta ali pa uporabljate računalnik na katerem nimate nameščenega Worda ali Acrobat Readerja. Stvar deluje enako, kot če pri iskanju v Googlu dobite rezultat PDF, pa bi ga radi samo na hitro preleteli.

Sedaj pa še malo kritike. Nobena od teh možnosti ni na voljo, če uporabljate slovenski vmesnik za Gmail. Svašta. Že cel dan berem o teh novostih in jih na svojem računu ne vidim. Slovenski vmesnik sem pač uporabljal zaradi preverjanja črkovanja, ki bi ga mimogrede lahko vključili v Google Toolbar. Razumem, da želijo pri Googlu verjetno počakati, da se vse skupaj prevede v slovenščino, ampak vseeno bi lahko imeli globalno dostopnost teh možnosti. Vsaj predogled v html bi bil lahko na voljo za slovenske uporabnike.

Druga zamera pa leti na nezmožnost iskanja po pripetih dokumentih. Glede na to, da se nahajajo na Googlovih strežnikih in je očitno precej preprosto vse skupaj spremeniti v html, zakaj potem po dokumentih ne moreš iskati? Mimogrede, Yahoo! Mail to možnost ima, zakaj torej ne Google?

Če Gmaila še nimate, pa bi ga imeli, napišite mail naslov v komentarje. Povabil mi ne manjka.

Bravo glasbena industrija!

Drugi dom je pisal o tem, kako je glasbena industrija preprečila delovanje aplikacije, ki ti je skupaj z glasbo prikazovala tudi besedila skladb. No, sedaj se je RIAA (Zveza glasbenih založnikov) odločila, da so tudi besedila pesmi in njihovi akordi na spletnih straneh popolnoma nelegalni. Uau.

Poglejte si par citatov:

"Fotokopirni stroji so nam odžrli velik del naših možnih dohodkov, sedaj pa nam internet odžira veliko večji del prodaje tablatur in natisnjenih besedil."

"Nepooblaščena uporaba besedil in tablatur pisce skladb prikrajša za možnost, da živijo od svojega dela in ni prav nič drugačna od kraje."

"...če lahko država zraven [poleg odškodnin) vključi še zaporno kazen bi bili veliko bolj učinkoviti."

Ti ljudje niso resni. Ne morem si ravno predstavljati, da bo Britney Spears obubožala samo zaradi tega, ker sem na blogu napisal besedilo od "Whoops! I did it again." Prav tako si očitno predstavljajo, da bomo potem vsi drveli v knjigarne in kupovali knjige "Besedila 101 hita z MTV-ja". Glasbena industrija očitno ne more razumeti dejstva, da pač nekatere stvari niso tako veliko vredne, kot si predstavljajo oni. Nenazadnje lahko vsakdo s posluhom ali sliši besedilo ali pa se nauči igrati katerokoli skladbo. Ali torej tudi nadobudni glasbeniki, ki se tako naučijo igrati glasbo prikrajšajo vse te izvajalce za njihov denar?

Sicer pa lahko upamo, da jih s tem res prikrajšamo za denar. Pa poskusimo vsi skupaj:

Izbrala si bom fanta,
tizga ta velizga...

Prenosna programska oprema

Vedno so mi bili všeč majhni programi, ki so veliki le nekaj megabajtov ali par sto kilobajtov. Prepričan sem namreč, da velikost programa ni nikakršna garancija za njegovo kakovost. Že pred časom sem se ukvarjal s tem, katere programe lahko namestiš na paličico USB, da jih lahko nosiš s seboj, kamorkoli že greš.

No, spletna stran PortableApps.com si je zadala poslanstvo zbiranja tovrstnih majhnih programov, med katerimi so recimo Portable Firefox, Portable Thunderbird, Portable NVU ter celo Portable OpenOffice.org.

Stran je še na začetku svojega obstoja, tako da lahko več programov pričakujemo v prihodnosti, saj osebno vem vsaj še za nekaj aplikacij, ki jih lahko nosimo sabo na ključu USB. Vem, da sem recimo pred časom ponosno in z dvignjeno glavo hodil naokoli z namestitvijo MediaWiki na ključu USB.

Prvi odgovor na Yahoo! Answers

Uau. Precej presenečen sem bil, ko sem danes zjutraj ugotovil, da sem prejel prvi odgovor na svoje vprašanje na Yahoo! Answers. O storitvi sem pisal včeraj in res me je zanimalo, kakšen bo odgovor. Nad kakovostjo odgovora sem bil prijetno presenečen, še posebej nad hitrostjo.

Res je, da je to šele začetek storitve in je torej na njej veliko radovednih ljudi, ki jo še preizkuša, tako da morda že čez mesec ali dva odgovori ne bodo več tako pogosti in dobri. Toda prva izkušnja je pozitivna.

V duhu znanstvene raziskave se bom poskusil danes prijaviti še na Metafilter in dobiti odgovore tam. Kasneje bom primerjal kakovost obeh odgovorov, pa naj se empirično pokaže, kdo je boljši.

Vprašaj Yahoo!

Yahoo! je predstavil storitev imenovano Yahoo! Answers, kjer lahko uporabniki zastavijo vprašanje, Yahoojeva skupnost pa naj bi jim odgovorila s svojim znanjem. Na prvi pogled je stvar po mojem mnenju precej podobna strani Ask Metafilter, kjer prav tako lahko zastavljaš vprašanja in upaš na odgovore.

Storitev je precej preprosta. Prijaviš se s svojim običajnim uporabniškim imenom, ki ga uporabljaš za Yahoo! Mail ali kaj drugega. Nato lahko zastavljaš vprašanja, odgovarjaš na vprašanja drugih ali pa ocenjuješ odgovore in tako sodeluješ v skupnosti. Vprašanja so razdeljena v 23 kategorij z različnimi podkategorijami.

Je pa tu še ena zanimivost: točkovalni sistem. Za različna dejanja lahko dobite različno število točk. Na primer, za prijavo na Yahoo! Answers dobite eno točko. Za pravilen odgovor dobite več točk. Točke dobiš tudi za glasovanje in podobno. Začneš s 100 točkami na 1. levelu. Z več točkami napreduješ po levelih, čeprav točne motivacije za napredovanje ne vidim. Na strani so opisane nekakšne zahvale in podobno, kar me ni ravno navdušilo do te mere, da bi sedaj besno odgovarjal na tuja vprašanja.

Načeloma lahko isti učinek dosežete, če se odpravite na kakšen forum, ki mu zaupate in zastavite vprašanje tam. Za preizkus kakovosti sem že zastavil prvo vprašanje in ko dobim odgovore bom seveda poročal.

Mimogrede, eno od vprašanj na prvi strani se je danes glasilo: "How to suck dick?" Žal so ga administratorji že izbrisali, tako da link ni možen.

Zakaj slovenski splet ni (dovolj) kakovosten

Pred časom sem napisal vnos o tem, da določene storitve, ki temeljijo na dejavnosti posameznikov in zanesenjakov ne morejo v nedogled pobirati dobička, ki zraste na naporih zvestih uporabnikov. Najlepši primer za to je seveda Flickr, kjer Yahoo! z oglaševanjem pobira veliko denarja, uporabniki pa načeloma nimajo od tega nič. Potem sem za podoben odnos obtožil tudi Delo, ki na blogih svojih uporabnikov pobira denar od oglaševanja, ti pa seveda od tega nimajo nič.

Včeraj sem ponovno nekoliko razmišljal o tem vprašanju in načeloma ima ta problem nekoliko globlje korenine, ki pa vodijo v popolnoma drugo smer. Ob razmišljanju sem namreč naletel na zanimivo vprašanje, ki se glasi "Kakšno motivacijo sploh ima slovenski uporabnik spleta za samostojno ustvarjanje vsebin?" No, osebne motivacije, kot so samopromocija, želja deliti svoje izkušnje z drugimi, informiranje ostalih uporabnikov spleta in podobno so seveda hvalevredne, ampak žal ne zagotavljajo dolgoročne predanosti, potrebne za dejansko ustvarjanje vsebin. Vsebine pač niso le en dober esej ali pa 50 vnosov v blog. Vsebine postanejo koristne takrat ko ima uporabnik na voljo 50 dobrih esejev ali pa 1500 vnosov v blog. In take ravni predanosti ni lahko vzdrževati. Ne bom rekel nemogoče, toda včasih se ti pač ne da in potem se ti ne da še naslednji dan in potem mine cel teden in vse skupaj opustiš, ker pač nisi več dovolj v stvari, da bi nadaljeval. Govorim iz osebnih izkušenj.

Torej osebna motivacija ni dovolj. In več ali manj je na voljo le še ena druga oblika motivacije: denar. Denar je dovolj močan motivator, da posameznik ali skupina razmeroma stalno in kakovostno ustvarjajo vsebine. To ni ravno nov koncept, saj načeloma na tem konceptu temelji celotna založniška industrija.

Toda v Sloveniji ni preprostega načina, da bi od ustvarjanja vsebin na spletu kaj zaslužil. Vsaj ne preprosto. Vem, da v Sloveniji obstajata dve glavni spletni oglaševalski mreži Iprom in Httpool. No, ko sem šel pogledati ali bi se lahko vključil v njihovo oglaševalsko mrežo, imata oba ponudnika naslednjo zahtevo: 100.000 mesečnih ogledov.

Huh? 100.000 mesečnih ogledov? 100.000 mesečnih ogledov pomeni 140 ogledov na minuto, kar ni nekaj, kar bi lahko trivialno dosegel, pa če se še tako potrudim. Dejstvo je, da je spletno oglaševanje v Sloveniji namenjeno izključno največjim stranem in pa tistim, ki imajo ali lasten sistem za oglaševanje ali pa vsake toliko časa dobijo nekaj fičnikov, da na svojo stran vržejo banner ali dva. Spletno oglaševanje ni za male založnike, kamor sodijo blogerji in tihi entuziasti, ki svoje znanje torej prodajajo zastonj.

In ker ni denarja je tudi kakovostnih vsebin manj. Za primer lahko recimo vzamemo Društvo prijateljev kaktusov Slovenije, ki ima na svoji strani celo en oglas, glede na tematiko pa bi jih lahko imeli bistveno več. Toda v oglaševalsko mrežo ne morejo vstopiti ker nimajo tistih mitičnih 100.000 obiskov na mesec, verjetno pa nimajo niti želje niti virov, da bi se lotili trženja svoje strani. Oglasov torej ni. Denarja tudi ne. Torej tudi vsebin, ki bi pritegnile oglaševalce ni veliko. Ker pač ljudje zastonj ne delamo radi.

Kar sem želel povedati do sem: slovenski splet ima slabe vsebine ker ni oglaševalskega denarja in torej premalo motivacije za ustvarjanje vsebin. Kar je precej žalostno, glede na to, da odgovor na vprašanje kako nagraditi majhne ustvarjalce vsebin že obstaja. Imenuje se Google AdSense. Gre za storitev, ki temelji na konceptu, ki ga je najlaže prikazati z grafom.



Iprom in Httpool prodajata velikim spletnim stranem, ki segajo levo od zelene črte, torej največjim spletnim stranem. Med zeleno in modro črto najdemo tiste relativno dobro obiskane spletne strani, ki ne dosegajo 100.000 ogledov na mesec in vsake toliko časa samoiniciativno prodajo kakšen oglas. Ali pa tudi ne. No, če dobro pogledate (res dobro, ker vem, da je graf precej slab), potem lahko vidite, da je graf na nek način simetričen. Torej obstaja malo strani z veliko obiskovalci in veliko strani z malo obiskovalci. Iprom in Httpool prodajata le velikim stranem in torej izkoriščata le del trga, ki ima v bistvu prav toliko dosega kot tisto večje število majhnih strani. Toda male strani nimajo prihodkov, vendar istočasno prek njih nihče ne prodaja oglasov in torej nihče ne zasluži ničesar. In to ni dobro. Ne za vsebine ne za slovenski splet.

Tu vstopi Google AdSense. Gre za storitev, kjer na svojo spletno stran vneseš majhno skripto, ki v nevpadljivem okvirčku prikazuje oglase. Gotovo ste ga že videli: majhen okvirček, v njemu nekaj besedila, nekaj linkov in besedice Ads by Google. In zakaj je to dobro za spletne založnike. Osebno nimam interesa tržiti oglasov, sem pa zadovoljen, če nekdo to počne namesto mene. Google oglase proda in jih prikazuje na straneh, vključenih v program AdSense. Prednost vključitve v program AdSense je, da kot član od vsakega klika na oglas dobiš določen odstotek. To seveda ni ravno veliko, toda z velikim obiskom in kakovostnimi vsebinami lahko zaslužiš dovolj, da se ti blog v bistvu splača.

AdSense je odličen in prefinjen način nagrajevanja majhnih spletnih založnikov, istočasno pa izkorišča orjaški trg majhnih podjetij z majhnimi oglaševalskimi proračuni. AdSense je namreč izredno primeren za manjša podjetja, ki si niti pod razno ne morejo privoščiti oglaševanja v revijah, časopisih in na velikih spletnih straneh. Gre za podjetja, ki so recimo prej oglaševala v manjših lokalnih časopisih in preko letakov v trgovinah. Sedaj pa lahko z majhno spletno trgovino in oglaševanjem na AdSense preprosto in brez posebnega povečajo svoje prihodke.

Istočasno pa AdSense predstavlja motivacijo za spletne založnike. S kakovostnimi vsebinami in povečevanjem obiska si lahko spletni založnik ustvari odličen stranski vir zaslužka. Zato je AdSense odlična nagrade za male spletne založnike in odlična motivacija za povečevanje kakovosti. Boljši si, več lahko zaslužiš. AdSense sicer ni brez napak, saj je podvržen številnim manipulacijam in goljufijam, ampak zaenkrat predstavlja zelo dober kompromis in priložnost za marsikatero spletno stran.

Tovrstnega koncepta v Sloveniji zaenkrat ne, kar se kaže predvsem v pomanjkanju tematskih strani. Recimo strani o kuhinji, računalništvu, vrtnarstvu, avtomobilih, ... Ne bom rekel, da teh strani ni, jih je pa relativno malo, še posebej na področju blogov. Ker ni oglaševalskega denarja tudi ni posebne motivacije, da bi se ljudje, ki se na te stvari spoznajo, svoje znanje delili z drugimi. Vzemimo za primer enega od blogov, ki ga precej redno berem. Pod Lupo je blog o gospodarstvu in vlaganju. Tak blog bi bil v tujini kot ustvarjen za oglaševalce, recimo razne posredniške hiše, zavarovalnice in banke, ki bi lahko oglaševale na blogu. Seveda ne oglašujejo in samo dobra volja je tisto, kar blog pelje naprej. Ko se avtorju ne bo dalo več, ne bo imel nikakršne motivacije za nadaljevanje.

Slovenska oglaševalska omrežja so resno zamudila priložnost, ki jo predstavljajo majhni ponudniki vsebin. Po mojih ocenah je samo še vprašanje časa, preden bo Google AdSense na voljo tudi v Sloveniji. Sploh glede na to, da je ravno ta teden prišel na Hrvaško. Ko bo AdSense v Sloveniji bo priložnost za slovenska oglaševalska omrežja zamujena. In to samo zaradi kratkovidnosti in usmerjenosti na sadje na najnižjih vejah.

Toda tole (malo predolgo) razmišljanje je samo uvod v to, kako bo ta novi svetovni red vplival na klasične medije v prihodnosti. Več v naslednjih dneh.

PS: Grafa zgoraj in povezane ekonomske teorije si nisem izmislil sam, ampak trenutno predstavlja eno najbolj vročih tem v svetu blogov. Stvar se imenuje "Dolgi rep", o njej pa se je začelo govoriti ob izidu seminalnega članka v Wired.

Bi kdo novice?

Zadnje čase je na spletu izredno priljubljena novičarska stran Digg, ki nadgrajuje koncept Slashdota. Razlika med stranema je sledeča: Na Slashdotu ljudje pošiljajo novice urednikom, ki se potem odločijo ali jih bodo objavili. Digg deluje drugače, saj za posamezne zgodbe glasujejo uporabniki in več glasov dobi zgodba, bolj verjetno je, da bo prikazana na prvi strani. Digg je v nekaj mesecih postal izredno priljubljen in resna konkurenca Slashdotu.

V zadnjih dneh pa sem odkril še spletno stran reddit, ki je podobna Diggu, le da ni tako tehnološko usmerjena. Deluje pa na povsem enak način. Kot registriran uporabnik lahko glasuješ za zgodbe ali pa jim znižaš njihovo oceno. Najbolj priljubljene zgodbe se premaknejo na prvo stran, ostale pa pač ostanejo zakopane v arhivih. reddit ponuja tudi priročne možnosti za shranjevanje, pošiljanje in skrivanje zgodb. Kot registriran uporabnik lahko seveda tudi sam prijavljaš zgodbe. Ocenjevanje je izredno preprosto, saj le klikneš na puščico in tako daš ali odvzameš glas. Simpatično. Je pa res, da reddit trpi za posledicami celotne internetne scene, kjer se osnovne zgodbe vrtijo okoli tehnologije in politike.

Druga spletna stran, ki bi jo rad danes predstavil pa je Inform. Stvar je na nek način podobna Google News, torej zbirki novic iz bolj uveljavljenih virov (AP, Reuters, CNN, ...), le da nudi še nekatere drugi možnosti. Tako si lahko zanimive članke prav tako shraniš kot recimo na Digg ali reddit. Toda Inform ponuja še par zmogljivejših orodij. Za vsako novico ti lahko izpiše ti. "Discover Path", kar je v osnovi seznam oseb, podjetij, področij in tem, ki so povezane z novico. Tako lahko s par kliki poiščeš vse novice, ki istočasno vključujejo Firefox in Google ter se potem naročiš na RSS s temi novicami. Enako velja za osebe ali karkoli pač že je vključeno v Discovery Path. Lahko si izbereš tudi zaželjene vire novic in jih spremljaš po želji. Gre za zmogljivo orodje za novice, ki pa ga bo treba še bolje preizkusiti ali lahko nadomesti mojo obsežno zbirko RSS-ov in zvesti Bloglines.

Nigerijska filmska industrija

Malo odstopanja od običajne tematike, ampak tale zgodba je pa preveč kul, da bi jo kar pozabili. Glede na časopis Sun Sentinel je Nigerija tretji največji proizvajalec filmov na svetu. Na teden posnamejo okoli 50 filmov, v povprečju pa film stane manj kot 8.000 USD. Huh?

Prav neizogibno je, da so fenomen poimenovali Nollywood (Hollywood, Bollywood, get it?), je pa zanimivo, da iz filmov baje potegnejo 200 milijonov USD na leto. Filmi so posneti v angleščini in se distribuirajo na poceni CD-jih po razno raznih vaških tržnicah. Filmi so celo tako uspešni, da se jim dodajajo francoski podnapisi, da jih lahko gledajo tudi ljudje v francosko govorečih delih Afrike.

Nollywood filmi so namenjeni za množice, kar pomeni, da se ukvarjajo s temami, kot so ljubezen, romanca, zvestoba in družina. Baje pa imajo tudi "epski" žanr, ki se praviloma dogaja v plemenski preteklosti in torej predstavlja nostalgijo za predkolonialnimi časi. Ali kaj že ...

Tudi Guardian in Washington Post imata članke na temo tega fenomena. Tukaj pa je še nekaj strani, ki se prikažejo na vrhu, če v Google vtipkaš Nollywood.

Zanimivo bi bilo pogledati ali se da kaj tega potegniti preko neta. Hmmmm.

Zabava z Google Earth

Google Earth se mi je zdel ob predstavitvi izredno kul zadeva, težava pa je v tem, da po nekaj tednih, ko pregledaš glavna velika mesta, tistih nekaj držav, kjer si že bil in par zanimivih lokacij, nekako ni več razloga, da bi še veliko brskal.

Zadnjič pa sem popolnoma po naključju nekje na spletu odkril podatkovno zbirko za Google Earth, imenovano AntWeb, ki ti na zemljevidu prikazuje lokacije različnih vrst mravelj. Poleg njihove lokacije si je mogoče ogledati še njihove slike in latinska imena ter osnovne podatke. Sliši se mogoče malo dolgočasno, vendar niti ni. Definitivno igrica za kakih petnajst minut.

Mi je pa to dalo misliti in vprašal sem se, če ni slučajno mogoče dobiti še kakšnih takih zanimivih zbirk. In seveda jih je mogoče dobiti. Med zanimivejšimi so se mi zdele poti ptic selivk, prikaz oblačnosti v realnem času, infrardeče slike zemlje, migracije človeštva skozi zgodovino in recimo prikaz utrdb v Verdunu. Nekaj slik spodaj:



Če ima kdo malo preveč časa in bi se rad pozabaval s podobnimi stvarmi lahko obišče nekaj naslednjih strani:

• Google Earth Blog
• Google Earth Hacks
• Ogle Earth
• Google Earth Community

Pa veliko užitka pri pregledovanju zemljevidov.

Za pobesnele kapitaliste

tradeOver je spletna igra, kjer na začetku dobite milijon dolarjev kapitala in ga potem vlagate v različne delnice, indekse, valute ali pa naravne surovine. Stvar je napisana v AJAX-u in je precej zanimiva za zapravljanje časa. Sam sem na primer vložil v Google, Shell, Baidu (kitajska konkurenca Googlu) in baker. Pomanjkanje moje investitorske žilice dokazuje dejstvo, da sem do sedaj (v treh dneh) še največ zaslužil z bakrom. :( I suck.

V glavnem, na strani sem ustvaril tudi slovensko skupino, ki je na voljo pod povezavo Leagues, če se bo kdo slučajno odločil, da bo igral in se poizkusil v igri. Lahko se pridružite, da Slovenija skupno sesuje druge države. Pod pogojem, da najprej izstopim.

Mimogrede, največji krivec za moj neuspeh je padec vrednosti delnic Googla. Tako da lahko v bodoče pričakujete manj novic o Googlu in več o Microsoftu.

Zasebno shranjevanje zaznamkov

De.licio.us je ti. "družabno" orodje za shranjevanje zaznamkov. Zakaj družabno? Ker lahko vaše zaznamke več ali manj vidijo vsi, ki se odpravijo na de.licio.us. Sedaj je nekdo predstavil storitev imenovano LookLater, ki služi istemu namenu kot de.licio.us, vendar je popolnoma zasebno. Že to je zanimiva stvar, vendar me je še posebej očaral sistem shranjevanja zaznamkov.

Kako poteka? Ko se prijavite na LookLater si lahko na orodno vrstico shranite zaznamek, na katerega kliknite in lahko na posamezni strani označite linke, ki si jih želite ogledati ali pa bi jih radi shranili. Seveda lahko shranite tudi celo stran, enako kot pri de.licio.us. Toda zanimiv je ravno ta koncept shranjevanja linkov, ki se povrh vsega obarvajo lepo rumeno.

Vmesnik sicer ni ravno blesteče lep, vendar zadeva na prvi pogled izgleda zelo zanimivo. Če je shranjevanje strani nekaj, kar bi radi poizkusili, vendar zaznamkov ne bi delili z vesoljnim svetom, je LookLater kot naročen.

Slastni alternativni vmesniki

Danes lahko spet malo poblogam o svoji najljubši spletni storitvi: de.licio.us. Rešitev Delancey nudi izredno lep vmesnik za de.licio.us, ki vaše zaznamke prikazuje glede na to, kako pogosto jih obiščete. Uporaba je izredno preprosta saj se samo odpravite na zgornjo stran in vpišete svoje uporabniško ime. Ko ga vpišete se vaše oznake naložijo samodejno. Gre za zelo lep vmesnik, ki nadgrajuje klasični html vmesnik de.licio.us, ki marsikoga odvrne, ker pač odkrito povedano ni najlepši.

Me pa Delancey spominja na rešitev de.licio.us direc.tor, ki prav tako ponuja sodoben AJAX vmesnik za de.licio.us. Stvar deluje preprosto, saj morate le namestiti zaznamek, se odpraviti na svojo de.licio.us stran in stisniti na zaznamek. Vaši zaznamki se vam nato odprejo na izredno pregleden način.

Gtalk brez posebnega programa

Google ima v svoji ponudbi tudi program za klepet Gtalk, ki omogoča takojšnje sporočanje, podobno kot MSN Messenger ali AIM in podobni. Gtalk sicer ni nič posebnega, saj gre za zelo osnoven program za sporočanje brez kakšnih pretresljivih zmožnosti (nima recimo niti smajlijev), ampak meni osebno je všeč ravno zaradi preprostosti in strojne nezahtevnosti.

Par zanesenjakov je pripravilo zanimivo spletno storitev Gtalkr, ki omogoča klepetanje preko Gtalk omrežja preko spletnega brskalnika. Preprosto se odpravite na spletno stran Gtalkr in vpišete svoje Gmail uporabniško ime in geslo ter se prijavite. Nato imate na voljo, da preko spletnega brskalnika klepetate s svojimi stiki na Gtalku, če ga že uporabljate.

Na voljo je tudi hiter dostop do vseh stikov v Gmailu, ki jih lahko povabite na klepetanje. Uporabniki Firefoxa si lahko namestimo tudi posebno razširitev, ki te obvešča, kadar se izbrani prijatelji prijavijo ali vstopijo v stik z nami. Stran je podobna spletni aplikaciji Meebo, ki sicer podpira več storitev, medtem ko ima Gtalkr več možnosti, med drugim tudi integracijo z Yahoo! Maps.

Seznam Yahoojevih storitev

Pred časom sem objavil seznam vseh Googlovih storitev. Danes pa objavljam še popoln seznam Yahoojevih storitev, da mi ne bo kdo očital enostranskosti.

Storitev je malo morje, nekatere so bolj znane, recimo Flickr ali pa Yahoo! Mail, spet za druge pa nisem slišal še čisto nikoli.

Kako izboljšati svoj blog

Na enem izmed blogov sem našel izredno zanimiva navodila, kako uporabiti Google Analytics (ali druge programe za spremljanje obiskovalcev) za izboljšanje svojega bloga in povečanje obiska ali števila ogledov strani. Navodila so preprosto razumljiva, obenem pa vam lahko odprejo oči, kako vse lahko Google Analytics uporabljate.

Mimogrede, Google Analytics sicer neposredno ne sprejema več novih uporabnikov, vendar lahko še vedno vpišete svoj mail in kolikor sem slišal se dobi še kar novih pova