Google je eno izmed največjih podjetij, ki skrbno predstavlja novosti za Firefox. Pred kratkim so predstavili par zanimivih novosti, ki bodo prav prišle predvsem tistim, ki uporabljajo več računalnikov.
Google Browser Sync je posebna razširitev, ki omogoča prenosljivost zaznamkov, piškotkov, zgodovine in shranjenih gesel med različnimi računalniki. Recimo, da v službi uporabljate en računalnik s Firefoxom, doma pa drugega. Preprosto namestite razširitev v oba in med njima se pričnejo prenašati zgoraj omenjeni podatki. V službi zaključite z brskanjem po spletu, doma pa preprosto nadaljujete točno tam, kjer ste končali.
Osebno sem pri namestitvi naletel na težavo, kjer nisem uspel ustvariti računa. Če pri namestitvi dobite napako "Unknown Error" , se da stvar odpraviti tako, da preko menija orodja izbrišete vse osebne podatke.
Druga novost je prenovljena orodna vrstica za Firefox. Sedaj vključuje razširitev za varno brskanje (ščiti vas pred stranmi phishing) in izboljšano iskalno polje, ki vsebuje zgodovino iskanj, predloge iskanj in popravke ob zatipkanih besedah.
ponedeljek, junij 12, 2006
nedelja, junij 11, 2006
Načrtovanje tlorisa sob
Pred časom je eden slovenskih blogerjev spraševal, če kdo pozna kakšen program za risanje tlorisov sobe, torej z vsem pohištvom in vsem. Takrat nisem imel ravno dobrega odgovora, sem pa ta vikend našel tole zanimivo stran, ki omogoča ravno to.
Gre za simpatično javansko aplikacijo, kjer lahko v sobi načrtujete bolj ali manj vse: okna, vrata, pohištvo in podobno. Že vnaprej je pripravljeno precejšne število pohištva od preprog in budilk do klavirjev in postelj. Za vsako stvar lahko določite velikost in položaj v sobi.
Stvar je videti precej koristna in če ravno opremljate svojo sobo ali stanovanje, vam lahko pride prav.
Gre za simpatično javansko aplikacijo, kjer lahko v sobi načrtujete bolj ali manj vse: okna, vrata, pohištvo in podobno. Že vnaprej je pripravljeno precejšne število pohištva od preprog in budilk do klavirjev in postelj. Za vsako stvar lahko določite velikost in položaj v sobi.
Stvar je videti precej koristna in če ravno opremljate svojo sobo ali stanovanje, vam lahko pride prav.
ponedeljek, junij 05, 2006
Firefoxove novice
Da ne bi kdo mislil, da me je minilo navdušenje nad Firefoxom, sledi nekaj novic o tem spletnem brskalniku, ki mu ni para.
Izšla je različica 1.5.0.4, ki prinaša izboljšave zanesljivosti in varnostne popravke. Če imate pri sodobnejših različicah vključeno samodejno posodabljanje, potem se je popravek namestil sam, drugače pa pač prenesite najnovejšo različico.
Za bolj zagrete je na voljo tretja Alpha različica Firefoxa 2.0, ki zaenkrat nosi še razvojno ime Bon Echo.
Za vse, ki se sprašujete, katere razširitve za Firefox potrebujete, je primerna naslednja stran, na kateri je predstavljeno preko 200 razširitev, za vsako pa je na voljo kratek opis, za kaj je primerna. Samo ne namestite vseh naenkrat.
Izšla je različica 1.5.0.4, ki prinaša izboljšave zanesljivosti in varnostne popravke. Če imate pri sodobnejših različicah vključeno samodejno posodabljanje, potem se je popravek namestil sam, drugače pa pač prenesite najnovejšo različico.
Za bolj zagrete je na voljo tretja Alpha različica Firefoxa 2.0, ki zaenkrat nosi še razvojno ime Bon Echo.
Za vse, ki se sprašujete, katere razširitve za Firefox potrebujete, je primerna naslednja stran, na kateri je predstavljeno preko 200 razširitev, za vsako pa je na voljo kratek opis, za kaj je primerna. Samo ne namestite vseh naenkrat.
Prenovljena tema
Ne vem, če ste sicer opazili, ampak zamenjal sem temo. Za tem seveda stoji dober razlog. Malo preveč sem "štrikal" z raznimi javascripti po sidebaru in nenadoma so mi crknili vsi števci statistike za blog (razen Google Analytics), kar me je kar prizadelo. No, odločil sem se za prenovo teme, ker mi je šla prejšnja tako ali tako malo na živce. Ta je nekoliko širša in vsaj po mojem mnenju bolj pregledna.
Verjetno opažate tudi, da sem počistil svojo neverjetno stransko vrstico, ki se je prej vlekla v nedogled.
Je pa seveda pri menjavi teme nastal tudi manjši problem. Zamenjava teme pri Bloggerju ti počisti celo temo, torej vse javascripte in vse. To sem nenazadnje želel. Seveda pa ti počisti tudi celoten blogroll, kar pa nikakor ni kul. Tako sem današnje jutro preživel ob besnem mozganju na koga sem imel povezave in kdo je imel povezave nazaj. Več ali manj mislim, da sem večino priklical nazaj v življenje, kakšnega pa sem zagotovo pozabil. Se opravičujem in seveda bom popravke vnesel takoj, ko se spomnim kdo me je linkal.
Verjetno opažate tudi, da sem počistil svojo neverjetno stransko vrstico, ki se je prej vlekla v nedogled.
Je pa seveda pri menjavi teme nastal tudi manjši problem. Zamenjava teme pri Bloggerju ti počisti celo temo, torej vse javascripte in vse. To sem nenazadnje želel. Seveda pa ti počisti tudi celoten blogroll, kar pa nikakor ni kul. Tako sem današnje jutro preživel ob besnem mozganju na koga sem imel povezave in kdo je imel povezave nazaj. Več ali manj mislim, da sem večino priklical nazaj v življenje, kakšnega pa sem zagotovo pozabil. Se opravičujem in seveda bom popravke vnesel takoj, ko se spomnim kdo me je linkal.
petek, junij 02, 2006
Novo iskanje po blogih
Iskanje po blogih je sveti gral iskalnikov vseh vrst. Google, Yahoo!, Technorati, Feedster in še in še bi lahko našteval. Nihče od njih ni popoln. še huje, nihče od njih ni zares dober. Dejstvo je namreč, da vsebina na blogih raste hitreje kot običajne strani, pa tudi novih blogov je vsak dan več.
Sedaj je rokavico vrgel tudi Ask.com. Če ga slučajno ne poznate, gre za četrti največji iskalnik na spletu, včasih pa smo ga pod imenom Ask Jeeves poznali po simpatičnem butlerju.
Ask.com se je zadeve lotil na nekoliko drugačen način. Pred časom so kupili najbolj priljubljen spletni odjemalec RSS, Bloglines. Ta je ves čas svojega obstoja zbiral RSS datoteke, posamezne zapise in spremljal kako priljubljeni so posamezni blogi. Sedaj iskalnik po blogih uporablja ravno to velikansko zbirko podatkov.
Kakšni pa so prvi vtisi? Mešani, seveda. Prva poizvedba na Ask.com je bila "firefox razširitve", tema o kateri veliko pišem. Iskalnik ni prikazal nobenega rezultata, kar me je precej razočaralo. Nisem pa se vdal. Malo sem pobrskal po nastavitvah in ugotovil, da če nastavim jezik na "katerikoli", potem se pričnejo kazati tudi moji rezultati. Žal je tako, da je očitno treba pri večini poizvedb po slovenskih blogih vpisati še "lang:any".
Ima pa iskanje v Ask.com zanimivo lastnost. Pri vsakem rezultatu lahko RSS feed potegnete neposredno v Bloglines, Google, Newsgator ali pa Yahoo!. Lepo je videti, da Ask.com ne podpira le lastnega bralca, temveč tudi druge.
Mimogrede, če vašega bloga nihče ne bere preko Bloglines, potem vas v iskalni bazi ne bo. Seveda se da to preprosto rešiti tako, da ustvarite Bloglines račun in nato vanj dodate svoj blog. Seveda pa iskalnik meri tudi število naročnin, na podlagi česar ustvarja relevantnost rezultatov. Več naročnikov, višje med rezultati si.
Sedaj je rokavico vrgel tudi Ask.com. Če ga slučajno ne poznate, gre za četrti največji iskalnik na spletu, včasih pa smo ga pod imenom Ask Jeeves poznali po simpatičnem butlerju.
Ask.com se je zadeve lotil na nekoliko drugačen način. Pred časom so kupili najbolj priljubljen spletni odjemalec RSS, Bloglines. Ta je ves čas svojega obstoja zbiral RSS datoteke, posamezne zapise in spremljal kako priljubljeni so posamezni blogi. Sedaj iskalnik po blogih uporablja ravno to velikansko zbirko podatkov.
Kakšni pa so prvi vtisi? Mešani, seveda. Prva poizvedba na Ask.com je bila "firefox razširitve", tema o kateri veliko pišem. Iskalnik ni prikazal nobenega rezultata, kar me je precej razočaralo. Nisem pa se vdal. Malo sem pobrskal po nastavitvah in ugotovil, da če nastavim jezik na "katerikoli", potem se pričnejo kazati tudi moji rezultati. Žal je tako, da je očitno treba pri večini poizvedb po slovenskih blogih vpisati še "lang:any".
Ima pa iskanje v Ask.com zanimivo lastnost. Pri vsakem rezultatu lahko RSS feed potegnete neposredno v Bloglines, Google, Newsgator ali pa Yahoo!. Lepo je videti, da Ask.com ne podpira le lastnega bralca, temveč tudi druge.
Mimogrede, če vašega bloga nihče ne bere preko Bloglines, potem vas v iskalni bazi ne bo. Seveda se da to preprosto rešiti tako, da ustvarite Bloglines račun in nato vanj dodate svoj blog. Seveda pa iskalnik meri tudi število naročnin, na podlagi česar ustvarja relevantnost rezultatov. Več naročnikov, višje med rezultati si.
četrtek, junij 01, 2006
Zrno soli s kolektivno pametjo, prosim
Poznate Wikipedio? Tisto največjo spletno enciklopedijo, ki jo lahko ureja praktično kdorkoli? Tisto enciklopedijo, na katero izredno radi linkamo vsi, ki pišemo na bloge in spletne strani, saj tako lahko najbolj preprosto svojim bralcem pokažemo definicijo nečesa?
Wikipedia je zgodba o uspehu. V nekaj letih je zrasla preko vseh pričakovanj in obenem podkurila pod zadnjicami številnih klasičnih enciklopedij. Najbolj vroča vojna se je razrasla med Wikipedio in Britannico. Sam sem Wikipedio vedno zagovarjal in prepričan sem, da je zamisel genialna, pa tudi sama izvedba ni vedno slaba.
Toda obenem sem pred kratkim na enem slovenskih blogov naletel na zanimivo diskusijo v komentarjih, ki se je vrtela okoli definicije državljanske vojne. Avtor bloga je kot definicijo državljanske vojne preprosto uporabljal definicijo iz Wikipedie, medtem ko je anonimni komentator uporabljal definicijo dveh ameriških znanstvenikov.
Vsak od njiju je verjel v svoj prav, toda vprašanje, ki se zastavlja je: komu verjeti? Osebno se v takem primeru moram nagniti k definiciji, ki so jo navedli znanstveniki. Gre namreč za objavljeno delo, ki so ga pregledali drugi znanstveniki ter raziskovalci ter ga citirali v svojih delih. Definicija Wikipedie ne navaja nikakršnih znanstvenih virov in nudi povezavo le na BBC-jev članek o tem, kaj naredi vojno državljansko. V času pisanja povezava žal ni delovala.
Kakšna je natančnost Wikipedia na posameznih področjih je preverjal tudi Guardian. Obstajajo določeni prispevki, kjer so ocene visoke, so pa tudi področja, kjer so ocene slabe. Treba jo je torej jemati z zrnom soli.
Tako Wikipedia žal ne more biti avtoritarna povezava, za katero bi jo marsikdo rad imel. Dejstvo je, da Wikipedia sama po sebi nima tovrstnih ambicij, temveč želi biti preprosto zbirka človeškega znanja, kar je nenazadnje hvalevreden cilj. Toda nikakor pa Wikipedie ni mogoče vzeti kot ultimativno avtoriteto, ki ima vedno prav. Omenjeni primer definicije državljanske vojne je lahko napisal nekdo s splošnim znanjem o vojnah in vojski. Toda državljanske vojne so kompleksen zgodovinski, družbeni in vojaški fenomen. Mogoče torej pri njeni definiciji ni napačno, da se obrnemo na akademsko definicijo.
Nalašč se ne osredotočam na tiste primere, kjer so kontroverzne osebe ali dogodki pripeljali do vandalizma. Želel sem se namreč osredotočiti na splošne definicije, ki so lahko preprosto pomanjkljive, slabo zapisane ali pa celo napačne.
Prav tako ne želim izpostavljati prednosti tradicionalnih enciklopedij. Želim samo opozoriti, da Wikipedia ne more biti "bog i batina" definicij.
Wikipedia je zgodba o uspehu. V nekaj letih je zrasla preko vseh pričakovanj in obenem podkurila pod zadnjicami številnih klasičnih enciklopedij. Najbolj vroča vojna se je razrasla med Wikipedio in Britannico. Sam sem Wikipedio vedno zagovarjal in prepričan sem, da je zamisel genialna, pa tudi sama izvedba ni vedno slaba.
Toda obenem sem pred kratkim na enem slovenskih blogov naletel na zanimivo diskusijo v komentarjih, ki se je vrtela okoli definicije državljanske vojne. Avtor bloga je kot definicijo državljanske vojne preprosto uporabljal definicijo iz Wikipedie, medtem ko je anonimni komentator uporabljal definicijo dveh ameriških znanstvenikov.
Vsak od njiju je verjel v svoj prav, toda vprašanje, ki se zastavlja je: komu verjeti? Osebno se v takem primeru moram nagniti k definiciji, ki so jo navedli znanstveniki. Gre namreč za objavljeno delo, ki so ga pregledali drugi znanstveniki ter raziskovalci ter ga citirali v svojih delih. Definicija Wikipedie ne navaja nikakršnih znanstvenih virov in nudi povezavo le na BBC-jev članek o tem, kaj naredi vojno državljansko. V času pisanja povezava žal ni delovala.
Kakšna je natančnost Wikipedia na posameznih področjih je preverjal tudi Guardian. Obstajajo določeni prispevki, kjer so ocene visoke, so pa tudi področja, kjer so ocene slabe. Treba jo je torej jemati z zrnom soli.
Tako Wikipedia žal ne more biti avtoritarna povezava, za katero bi jo marsikdo rad imel. Dejstvo je, da Wikipedia sama po sebi nima tovrstnih ambicij, temveč želi biti preprosto zbirka človeškega znanja, kar je nenazadnje hvalevreden cilj. Toda nikakor pa Wikipedie ni mogoče vzeti kot ultimativno avtoriteto, ki ima vedno prav. Omenjeni primer definicije državljanske vojne je lahko napisal nekdo s splošnim znanjem o vojnah in vojski. Toda državljanske vojne so kompleksen zgodovinski, družbeni in vojaški fenomen. Mogoče torej pri njeni definiciji ni napačno, da se obrnemo na akademsko definicijo.
Nalašč se ne osredotočam na tiste primere, kjer so kontroverzne osebe ali dogodki pripeljali do vandalizma. Želel sem se namreč osredotočiti na splošne definicije, ki so lahko preprosto pomanjkljive, slabo zapisane ali pa celo napačne.
Prav tako ne želim izpostavljati prednosti tradicionalnih enciklopedij. Želim samo opozoriti, da Wikipedia ne more biti "bog i batina" definicij.
sreda, maj 31, 2006
Najdi me, če me moreš
Hja, precej dolgo nisem pisal, ampak tako pač je, če se vmeša resnično življenje. No ja, vsaj plača bo malo višja ta mesec, če že drugega ne.
V glavnem, ta teden sem bil v službi primoran iskati informacije o nekem slovenskem podjetju. Prvi korak, ki ga človek naredi, je seveda, da se obrne na Google in vpiše ime podjetja in mogoče še kakšno ključno besedo za omejitev rezultatov. Prvi rezultati niso bili najbolj ohrabrujoči. Precej nekega "šodra" o rokometu, iskanju služb, par rezultatov, ki sploh nimajo neposredne zveze z iskanim, in pa seveda par novic iz strani, ki ne služijo mojemu cilju. Moj cilj je bil poiskati kaj o tem podjetju pravijo mediji, toda med prvimi stotimi rezultati ni bilo niti enega dnevnika.
Nadaljnja pot je seveda logična: odpraviš se na spletne strani Dela, Večera in Dnevnika. Nato vpišeš iskalni niz in dobiš rezultate. Toda stvar se mi je zdela zanimiva. Pričakoval bi, da bom iz dnevnega časopisja dobil kakšne zadetke, ki pa jih ni bilo. Kaj se torej dogaja?
Za začetek sem izvedel preprost preizkus: V posamezne iskalnike časopisov sem vpisal naključno izbrano geslo, v mojem primeru "Istrabenz". Rezultati so sledeči:
No, naslednji korak je bil iskanje po Googlu, omejeno na domeno. Saj veste, Googlu ukažeš naj išče le znotraj ene domene. Rezultati:
Hmmm. Zamimivo. Preveril sem povezave pri posameznih iskanjih v Googlu in le rezultati Dela te dejansko pripeljejo do članka, pri Večeru se je večkrat zgodilo, da si prišel na stran, na kateri iskalnega niza sploh ni. To je mogoče razložiti s tem, da Google ne išče po živih straneh ampak po njihovih posnetkih. Na dan, ko je Google naredil posnetek, je bila beseda pač med sorodnimi povezavami ali pa kaj podobnega. Dnevnik, ki ima največ zadetkov, te konsistentno popelje na stran, kjer je zaklenjen članek.
Nato sem poskusil še v drugo smer. Iz strani, ki sem jih našel preko iskalnikov na straneh časopisov sem v Google vpisoval iskalne nize. V stilu "odločen kot Istrabenz", "pri tovarni Arcont v Gornji Radgoni" in podobno. V velikem številu primerov se rezultati v Googlu ne pokažejo. Oziroma, povedano drugače, če je članek plačljiv, potem se večinoma ne pokaže, če pa ni plačljiv se bo verjetno pokazal.
In kaj to v resnici pomeni? Nič tragičnega, razen dejstva, da se s takim pristopom dnevniki pretirano izolirajo od enega najmočnejših ustvarjalcev spletnega prometa. Osebno mi na blog vsaj pol obiskovalcev pride preko iskalnikov. Dejstvo je, da danes ne moreš več računati, da bodo ljudje vpisovali tvoj naslov ali pa si ga shranjevali med zaznamke. Dejstvo je, da če ljudi kaj zanima, najprej to spustijo čez Google. In če te med Googlovimi rezultati ni, potem te preprosto ni. Še huje, če te ni med prvimi desetimi rezultati so tvoje možnosti precej omejene.
Zaklepanje člankov se mi zdi sicer nesmiselno, toda njihovo popolno zaklepanje pred iskalniki je popolnoma nesmiselno. Dejstvo je, da se v Googlu ne pokažejo niti povzetki člankov, oziroma prvih ne vem koliko besed. Če bi lahko Google iskal vsaj po teh povzetkih, bi ljudi vsaj pošiljal na stran, kamor lahko vpišejo kodo za dostop. Tu se sicer večina ljudi obrne, ampak vsaj del bi jih mogoče celo plačal.
Ko optimizacija vsebin za iskalnike postaja čedalje pomembnejša se slovenski dnevniki očitno pomikajo v drugo smer, kjer jih bo vedno težje najti preko iskalnikov. Očitno računajo na to, da bodo ljudje še vedno zvesto obiskovali njihovo naslovnico in jo pregledovali.
V glavnem, ta teden sem bil v službi primoran iskati informacije o nekem slovenskem podjetju. Prvi korak, ki ga človek naredi, je seveda, da se obrne na Google in vpiše ime podjetja in mogoče še kakšno ključno besedo za omejitev rezultatov. Prvi rezultati niso bili najbolj ohrabrujoči. Precej nekega "šodra" o rokometu, iskanju služb, par rezultatov, ki sploh nimajo neposredne zveze z iskanim, in pa seveda par novic iz strani, ki ne služijo mojemu cilju. Moj cilj je bil poiskati kaj o tem podjetju pravijo mediji, toda med prvimi stotimi rezultati ni bilo niti enega dnevnika.
Nadaljnja pot je seveda logična: odpraviš se na spletne strani Dela, Večera in Dnevnika. Nato vpišeš iskalni niz in dobiš rezultate. Toda stvar se mi je zdela zanimiva. Pričakoval bi, da bom iz dnevnega časopisja dobil kakšne zadetke, ki pa jih ni bilo. Kaj se torej dogaja?
Za začetek sem izvedel preprost preizkus: V posamezne iskalnike časopisov sem vpisal naključno izbrano geslo, v mojem primeru "Istrabenz". Rezultati so sledeči:
- Delo: 2038 zadetkov
- Večer: 124 zadetkov (tu sem želel preveriti ali so rezultati časovno omejeni, ampak rezultatov po prvi strani ni več mogoče prikazati)
- Dnevnik: ni izpisa števila rezultatov (preklikal sem se nekje do 120 rezultatov, tako da jih je najverjetneje več kot pri Večeru.
No, naslednji korak je bil iskanje po Googlu, omejeno na domeno. Saj veste, Googlu ukažeš naj išče le znotraj ene domene. Rezultati:
- Delo: 789 zadetkov
- Večer: 205 zadetkov
- Dnevnik: 1420 zadetkov
Hmmm. Zamimivo. Preveril sem povezave pri posameznih iskanjih v Googlu in le rezultati Dela te dejansko pripeljejo do članka, pri Večeru se je večkrat zgodilo, da si prišel na stran, na kateri iskalnega niza sploh ni. To je mogoče razložiti s tem, da Google ne išče po živih straneh ampak po njihovih posnetkih. Na dan, ko je Google naredil posnetek, je bila beseda pač med sorodnimi povezavami ali pa kaj podobnega. Dnevnik, ki ima največ zadetkov, te konsistentno popelje na stran, kjer je zaklenjen članek.
Nato sem poskusil še v drugo smer. Iz strani, ki sem jih našel preko iskalnikov na straneh časopisov sem v Google vpisoval iskalne nize. V stilu "odločen kot Istrabenz", "pri tovarni Arcont v Gornji Radgoni" in podobno. V velikem številu primerov se rezultati v Googlu ne pokažejo. Oziroma, povedano drugače, če je članek plačljiv, potem se večinoma ne pokaže, če pa ni plačljiv se bo verjetno pokazal.
In kaj to v resnici pomeni? Nič tragičnega, razen dejstva, da se s takim pristopom dnevniki pretirano izolirajo od enega najmočnejših ustvarjalcev spletnega prometa. Osebno mi na blog vsaj pol obiskovalcev pride preko iskalnikov. Dejstvo je, da danes ne moreš več računati, da bodo ljudje vpisovali tvoj naslov ali pa si ga shranjevali med zaznamke. Dejstvo je, da če ljudi kaj zanima, najprej to spustijo čez Google. In če te med Googlovimi rezultati ni, potem te preprosto ni. Še huje, če te ni med prvimi desetimi rezultati so tvoje možnosti precej omejene.
Zaklepanje člankov se mi zdi sicer nesmiselno, toda njihovo popolno zaklepanje pred iskalniki je popolnoma nesmiselno. Dejstvo je, da se v Googlu ne pokažejo niti povzetki člankov, oziroma prvih ne vem koliko besed. Če bi lahko Google iskal vsaj po teh povzetkih, bi ljudi vsaj pošiljal na stran, kamor lahko vpišejo kodo za dostop. Tu se sicer večina ljudi obrne, ampak vsaj del bi jih mogoče celo plačal.
Ko optimizacija vsebin za iskalnike postaja čedalje pomembnejša se slovenski dnevniki očitno pomikajo v drugo smer, kjer jih bo vedno težje najti preko iskalnikov. Očitno računajo na to, da bodo ljudje še vedno zvesto obiskovali njihovo naslovnico in jo pregledovali.
petek, maj 05, 2006
Ne pripisuj zlobi ...
"Ne pripisuj zlobi tistega, kar lahko razložiš s človeško nesposobnostjo."
Napoleon Bonaparte.
Domen iz L-Files je po Delovem debaklu ostro napadel ponudnike blogerskega prostora in jih primerjal s kurnikom, ki ga vodi lisica ter blogerje pozval k begu stran od teh storitev. Za to je podal več razlogov, v katere bom, seveda, ugriznil.
Prvi razlog je, da je večina blogov zaradi vnaprej določenih predlog videti enako in to ubija bloge. Seveda je to po eni strani res (sploh v Delovem primeru, kjer sta na voljo dve predlogi), po drugi strani pa ima to tudi dobre plati. Recimo, podoben videz uporabnikom omogoča, da hitro spoznajo ustroj blogov in se po njih premikajo preprosto, ne da bi morali iskati povezave in informacije. Druga stvar pa je, da videz bloga lahko relativno preprosto spremeniš tudi pri številnih blogerskih storitvah (Blogger je eden izmed teh, saj potrebuješ le nekaj znanja CSS-ja). Ne nazadnje pa bi opozoril tudi, da večina ljudi nima ne potrebe ne znanja po spreminjanju predlog ali lastnem strežniku, prav tako ne želijo plačevati svojega prostora na strežnikih, da bi lahko poganjali lastne bloge.
Drugi argument je soroden prvemu. Po Domnovem mnenju standardizirana imena domen (http://tritecomment.blogspot.com, http://delo.si/blog/hapaxlegomena) ubijajo bloge. Naj bi bilo bolj kul, če imaš naslov www.hapaxlegomena.com. Osebno mislim, daje sicer preprost naslov kul, po drugi strani pa postaja naslov spletne strani čedalje manj pomemben. Zakaj? Google. Ljudje preprosto ne obiskujemo več samo določenih strani ampak iščemo informacije. Te iščemo preko Googla, ki mu je (ne sicer popolnoma, ampak precej) vseeno kakšen je naslov spletne strani.
Tretji argument je bolj racionalen. Blogerske storitve imajo tako večjo možnost cenzure. To je do neke mere res, vendar po drugi strani tudi zakup strežnika za svoj blog ni kaj dosti boljši. Če boš komu stopil na žulj, bo ta preprosto stopil v stik z lastnikom strežnika in mu zagrozil s tožbo, če ne bo umaknil tvojega bloga. Sicer lahko goniš lasten strežnik v kleti, kjer še vedno ostajaš ranljiv preko svojega ponudnika dostopa do interneta. Varno ni v resnici nič.
Sedaj pa še k uvodu in izjavi Napoleona. Domen meni, da masovni mediji ustvarjajo blogerske storitve, ker si želijo višji rang na Googlu. Kolikor sicer opazujem je ustvarjanje storitev gostovanja blogov precej slovenski fenomen, čeprav ne izključujem možnosti, da se podobnih pristopov poslužujejo manjši časopisi iz drugih držav.
Googlovega algoritma ne poznam najbolje, toda dvigovanje ratinga na ta način bi bilo precej drag in poslovno neupravičen način. Poleg razvoja lastnega sistema moraš plačevati pasovno širino in strežnike ter vzdrževanje. Kolikor vem, obstajajo bistveno cenejši načini optimizacije spletnih strani kot preko vzdrževanja drage infrastrukture.
Poleg tega Domen trdi, da se masovni mediji bojijo blogov. Na nek način je to res, po drugi strani pa so blogi ena najboljših stvari, ki so se masovnim medijem zgodili. S pojavom blogosfere je New York Times doživel popoln preporod, saj je najpogosteje linkan časopis med vsemi. Podobne trende imata Washington Post in Guardian. Do sedaj se je pokazalo, da blogi ne morejo zadovoljivo nadomestiti tradicionalnih časopisov ali televizije ali radia. So pa prijetna dopolnitev tega diskurza.
Sama narava interneta celo na nek način onemogoča tak scenarij, kot si ga je zamislil Domen, torej scenarij, kjer si časopis preko blogov na svojem strežniku dviguje Google rang. Kaj pa, recimo, da večina blogov na Delu linka na Večer ali RTV SLO? To dvigne rang drugim, ne Delu.
Je pa popolnoma razumljiv razlog, zakaj bi se časopis lotil nudenja storitve bloganja. Oglasni prostor. Absolutno. Če razširiš svoje vsebine z blogerskimi lahko kar naenkrat prodaš več oglasnega prostora. Kar pomeni, da lahko izkoristiš svoj obstoječi oddelek za trženje. In zaslužiš več z manjšo investicijo. Za Slovenijo bi bilo to smiselno, ker pri nas AdSense še ne deluje, prav tako pa nimamo lastnega oglasnega sistema za manjše založnike, torej bloge. Če bi ta dobiček delili s svojimi blogerji, bi šlo za "win-win" situacijo. Ampak tega zaenkrat ni še nihče realiziral. Mogoče bi pa lahko Delovi ali pa Večerovi blogi to izvedli. Sploh Delovi bi po zadnjem debaklu to definitivno potrebovali.
No ja, še zaključek: nikakršne potrebe ni, da bi kdorkoli tako ali drugače bežal od blogerskih storitev in postavljal lasten strežnik. Vsaj zaenkrat ne. Ko pa bo, bom pa definitivno prestopil na drugo stran.
Napoleon Bonaparte.
Domen iz L-Files je po Delovem debaklu ostro napadel ponudnike blogerskega prostora in jih primerjal s kurnikom, ki ga vodi lisica ter blogerje pozval k begu stran od teh storitev. Za to je podal več razlogov, v katere bom, seveda, ugriznil.
Prvi razlog je, da je večina blogov zaradi vnaprej določenih predlog videti enako in to ubija bloge. Seveda je to po eni strani res (sploh v Delovem primeru, kjer sta na voljo dve predlogi), po drugi strani pa ima to tudi dobre plati. Recimo, podoben videz uporabnikom omogoča, da hitro spoznajo ustroj blogov in se po njih premikajo preprosto, ne da bi morali iskati povezave in informacije. Druga stvar pa je, da videz bloga lahko relativno preprosto spremeniš tudi pri številnih blogerskih storitvah (Blogger je eden izmed teh, saj potrebuješ le nekaj znanja CSS-ja). Ne nazadnje pa bi opozoril tudi, da večina ljudi nima ne potrebe ne znanja po spreminjanju predlog ali lastnem strežniku, prav tako ne želijo plačevati svojega prostora na strežnikih, da bi lahko poganjali lastne bloge.
Drugi argument je soroden prvemu. Po Domnovem mnenju standardizirana imena domen (http://tritecomment.blogspot.com, http://delo.si/blog/hapaxlegomena) ubijajo bloge. Naj bi bilo bolj kul, če imaš naslov www.hapaxlegomena.com. Osebno mislim, daje sicer preprost naslov kul, po drugi strani pa postaja naslov spletne strani čedalje manj pomemben. Zakaj? Google. Ljudje preprosto ne obiskujemo več samo določenih strani ampak iščemo informacije. Te iščemo preko Googla, ki mu je (ne sicer popolnoma, ampak precej) vseeno kakšen je naslov spletne strani.
Tretji argument je bolj racionalen. Blogerske storitve imajo tako večjo možnost cenzure. To je do neke mere res, vendar po drugi strani tudi zakup strežnika za svoj blog ni kaj dosti boljši. Če boš komu stopil na žulj, bo ta preprosto stopil v stik z lastnikom strežnika in mu zagrozil s tožbo, če ne bo umaknil tvojega bloga. Sicer lahko goniš lasten strežnik v kleti, kjer še vedno ostajaš ranljiv preko svojega ponudnika dostopa do interneta. Varno ni v resnici nič.
Sedaj pa še k uvodu in izjavi Napoleona. Domen meni, da masovni mediji ustvarjajo blogerske storitve, ker si želijo višji rang na Googlu. Kolikor sicer opazujem je ustvarjanje storitev gostovanja blogov precej slovenski fenomen, čeprav ne izključujem možnosti, da se podobnih pristopov poslužujejo manjši časopisi iz drugih držav.
Googlovega algoritma ne poznam najbolje, toda dvigovanje ratinga na ta način bi bilo precej drag in poslovno neupravičen način. Poleg razvoja lastnega sistema moraš plačevati pasovno širino in strežnike ter vzdrževanje. Kolikor vem, obstajajo bistveno cenejši načini optimizacije spletnih strani kot preko vzdrževanja drage infrastrukture.
Poleg tega Domen trdi, da se masovni mediji bojijo blogov. Na nek način je to res, po drugi strani pa so blogi ena najboljših stvari, ki so se masovnim medijem zgodili. S pojavom blogosfere je New York Times doživel popoln preporod, saj je najpogosteje linkan časopis med vsemi. Podobne trende imata Washington Post in Guardian. Do sedaj se je pokazalo, da blogi ne morejo zadovoljivo nadomestiti tradicionalnih časopisov ali televizije ali radia. So pa prijetna dopolnitev tega diskurza.
Sama narava interneta celo na nek način onemogoča tak scenarij, kot si ga je zamislil Domen, torej scenarij, kjer si časopis preko blogov na svojem strežniku dviguje Google rang. Kaj pa, recimo, da večina blogov na Delu linka na Večer ali RTV SLO? To dvigne rang drugim, ne Delu.
Je pa popolnoma razumljiv razlog, zakaj bi se časopis lotil nudenja storitve bloganja. Oglasni prostor. Absolutno. Če razširiš svoje vsebine z blogerskimi lahko kar naenkrat prodaš več oglasnega prostora. Kar pomeni, da lahko izkoristiš svoj obstoječi oddelek za trženje. In zaslužiš več z manjšo investicijo. Za Slovenijo bi bilo to smiselno, ker pri nas AdSense še ne deluje, prav tako pa nimamo lastnega oglasnega sistema za manjše založnike, torej bloge. Če bi ta dobiček delili s svojimi blogerji, bi šlo za "win-win" situacijo. Ampak tega zaenkrat ni še nihče realiziral. Mogoče bi pa lahko Delovi ali pa Večerovi blogi to izvedli. Sploh Delovi bi po zadnjem debaklu to definitivno potrebovali.
No ja, še zaključek: nikakršne potrebe ni, da bi kdorkoli tako ali drugače bežal od blogerskih storitev in postavljal lasten strežnik. Vsaj zaenkrat ne. Ko pa bo, bom pa definitivno prestopil na drugo stran.
sreda, maj 03, 2006
Kaj bo naredilo Delo z blogi?
Celotno dogajanje na Delovih blogih mi je, odkrito povedano, fascinantno. Če slučajno niste spremljali, evo vam kratek timeline.
Na Delovih blogih obstaja "troublemaker", ki več ali manj teži po komentarjih in mu je uspelo sistem "shekati" tako, da je dobival visoko oceno ne glede na ocene, ki jih je dejansko dobival. Nato je očitno ugotovil, kako lahko napade druge uporabnike in jim zbriše zapise. Čez prvomajske počitnice se je ponovno lotil svojih načrtov, pobrisal cel kup zapisov drugih uporabnikov, si nažgal najvišje ocene za vse zapise in bolj ali manj okupiral prvo stran Delovih blogov.
Reakcija blogerjev je bilo, milo rečeno, ogorčena. Stvari so včeraj nekako dosegle vrhunec, danes pa je večina zapisov bolj ali manj v stilu "Dragi Delov blog ..." Osip je v bistvu precej hud, mislim pa da je vsaj deset, če ne več, ljudi zaključilo svoje delo na tem blogu in se selijo na druge bloge, odselili pa so se na vse vetrove: Blogger, Večer, Blokec, eDnevnik. Dobro za njih, katastrofa za delo.
Tu nekje se skriva lekcija. Zelo stroga lekcija. V svetu spleta je konkurenca le klik stran in bolje zate je, da skrbiš za svoje stranke in njihove želje. Vse skupaj me na tej točki spominja na veličastni debakel NLB-ja pred leti, ko smo prehajali na osebne račune. Tudi takrat si šel pogledati svoj račun, pa je bilo stanje za 50 tisočakov drugačno od tistega, ki si ga imel takrat. Če bi bilo zamenjati banko tako preprosto kot je zamenjati blog, potem bi bila NLB takrat ob bistveno več naročnikov kot je bila.
Delo je naredil popolnoma vse napake, ki se jih je dalo narediti. Poleg tega, da so ignorirali potrebe uporabnikov, na katastrofo zadnjih dni ni bilo drugega odgovora kot "ta in ta je kriv". Tsk, tsk, tsk. Kaj pa opravičilo? Kaj pa pojasnila zakaj je prišlo do vsega skupaj? Zakaj se niso odzvali prej? Verjamem, da posipanje s pepelom ni najbolj prijetno opravilo, ampak včasih je potrebno stisniti zobe in zagrabiti pest pepela. Drugače ne gre. (UPDATE: vmes so na stran prilepili nekakšno opravičilo)
Osebno se mi je zdel Delov blog vedno zgrešena smer razvoja, predvsem zaradi tega, ker so se lotili razvijati lastno platformo. Če je bil njihov cilj grajenje mnenjske skupnosti, potem bi bila bolj smiselna odločitev, da vzamejo Wordpress, ki je prekaljena in dokazana platforma, zanj razvijejo specialne teme in se lotijo delati tako. Zakaj razvijati lastno platformo, ki ni tehnološko zrela, nima vseh možnosti ostalih sodobnih platform in je odkrito povedano, slaba? Njihov odgovor v tistem času je bil, da zaradi integracije z ostalim delom njihove spletne strani, torej da lahko z enim geslom vstopaš na spletne strani in na blog. Heh. Na Bloggerju imam tudi ločeno geslo kot na Googlu, pa mi nič ne manjka. Skratka, odločitev za razvoj lastne platforme, ki so jo dejansko prenehali razvijati, je bila bizarna.
Druga nerazumljiva poteza, ki je mogoče v luči zadnjih menjav v sami časopisni hiši bolj razumljiva, pa je njihova odločitev, da stvar tržijo, oglašujejo in potem pozabijo. Domen stvar pripisuje strahu tradicionalnih medijev pred novimi, jaz pa mislim (upam), da je Delo dejansko nameravalo nekaj narediti, vendar zaradi pomanjkanja volje znotraj podjetja stvar ni nikdar zares zaživela. Ena od osnovnih napak je bila popolno pomanjkanje komunikacije med ustvarjalci bloga in blogerji. Kje je bil blog urednika? Ki bi recimo pisal kaj se dogaja novega na blogih? Kdaj so dosegli številko 100 blogov? Kateri so po njegovem dobri zapisi in blogi? Pomanjkanje komunikacije je ustvarilo vakuum, v katerem je lahko zaživel "troublemaker" in iz blogov naredil svoje osebno igrišče.
Kaj je torej Delu storiti? Po mojem imajo dve možnosti: bodisi zbrisati celotno stvar, ukiniti bloge in pozabiti na vse skupaj. Druga možnost je, da si poskušajo povrniti zaupanje uporabnikov (kar bo težko) in dejansko zagotoviti nekakšen osrednji kotel mnenj, ki bi lahko predstavljal nekaj dobrega. Po možnosti na Wordpressu, hehe.
Osebno sicer še vedno dvomim, da znotraj podjetja obstaja volja za izpeljavo tega projekta. Po drugi strani pa bi mogoče pozval pisce, ki sedaj bežijo, naj morda dajo čas in ponovno priložnost tistim, ki so jih nenazadnje vpeljali v svet bloganja. S tem ne pozivam, naj se vrnejo nazaj na luknjasto in okorelo platformo, ki ničemur zares ne služi. Če pa je Delo pripravljeno popraviti svoje napake, s svojimi uporabniki vzpostaviti pogovor in se posvetiti nečemu, kar bi jih lahko obogatili, zakaj pa ne?
Mimogrede, tudi Jin ima krasen zapis na to temo.
Na Delovih blogih obstaja "troublemaker", ki več ali manj teži po komentarjih in mu je uspelo sistem "shekati" tako, da je dobival visoko oceno ne glede na ocene, ki jih je dejansko dobival. Nato je očitno ugotovil, kako lahko napade druge uporabnike in jim zbriše zapise. Čez prvomajske počitnice se je ponovno lotil svojih načrtov, pobrisal cel kup zapisov drugih uporabnikov, si nažgal najvišje ocene za vse zapise in bolj ali manj okupiral prvo stran Delovih blogov.
Reakcija blogerjev je bilo, milo rečeno, ogorčena. Stvari so včeraj nekako dosegle vrhunec, danes pa je večina zapisov bolj ali manj v stilu "Dragi Delov blog ..." Osip je v bistvu precej hud, mislim pa da je vsaj deset, če ne več, ljudi zaključilo svoje delo na tem blogu in se selijo na druge bloge, odselili pa so se na vse vetrove: Blogger, Večer, Blokec, eDnevnik. Dobro za njih, katastrofa za delo.
Tu nekje se skriva lekcija. Zelo stroga lekcija. V svetu spleta je konkurenca le klik stran in bolje zate je, da skrbiš za svoje stranke in njihove želje. Vse skupaj me na tej točki spominja na veličastni debakel NLB-ja pred leti, ko smo prehajali na osebne račune. Tudi takrat si šel pogledati svoj račun, pa je bilo stanje za 50 tisočakov drugačno od tistega, ki si ga imel takrat. Če bi bilo zamenjati banko tako preprosto kot je zamenjati blog, potem bi bila NLB takrat ob bistveno več naročnikov kot je bila.
Delo je naredil popolnoma vse napake, ki se jih je dalo narediti. Poleg tega, da so ignorirali potrebe uporabnikov, na katastrofo zadnjih dni ni bilo drugega odgovora kot "ta in ta je kriv". Tsk, tsk, tsk. Kaj pa opravičilo? Kaj pa pojasnila zakaj je prišlo do vsega skupaj? Zakaj se niso odzvali prej? Verjamem, da posipanje s pepelom ni najbolj prijetno opravilo, ampak včasih je potrebno stisniti zobe in zagrabiti pest pepela. Drugače ne gre. (UPDATE: vmes so na stran prilepili nekakšno opravičilo)
Osebno se mi je zdel Delov blog vedno zgrešena smer razvoja, predvsem zaradi tega, ker so se lotili razvijati lastno platformo. Če je bil njihov cilj grajenje mnenjske skupnosti, potem bi bila bolj smiselna odločitev, da vzamejo Wordpress, ki je prekaljena in dokazana platforma, zanj razvijejo specialne teme in se lotijo delati tako. Zakaj razvijati lastno platformo, ki ni tehnološko zrela, nima vseh možnosti ostalih sodobnih platform in je odkrito povedano, slaba? Njihov odgovor v tistem času je bil, da zaradi integracije z ostalim delom njihove spletne strani, torej da lahko z enim geslom vstopaš na spletne strani in na blog. Heh. Na Bloggerju imam tudi ločeno geslo kot na Googlu, pa mi nič ne manjka. Skratka, odločitev za razvoj lastne platforme, ki so jo dejansko prenehali razvijati, je bila bizarna.
Druga nerazumljiva poteza, ki je mogoče v luči zadnjih menjav v sami časopisni hiši bolj razumljiva, pa je njihova odločitev, da stvar tržijo, oglašujejo in potem pozabijo. Domen stvar pripisuje strahu tradicionalnih medijev pred novimi, jaz pa mislim (upam), da je Delo dejansko nameravalo nekaj narediti, vendar zaradi pomanjkanja volje znotraj podjetja stvar ni nikdar zares zaživela. Ena od osnovnih napak je bila popolno pomanjkanje komunikacije med ustvarjalci bloga in blogerji. Kje je bil blog urednika? Ki bi recimo pisal kaj se dogaja novega na blogih? Kdaj so dosegli številko 100 blogov? Kateri so po njegovem dobri zapisi in blogi? Pomanjkanje komunikacije je ustvarilo vakuum, v katerem je lahko zaživel "troublemaker" in iz blogov naredil svoje osebno igrišče.
Kaj je torej Delu storiti? Po mojem imajo dve možnosti: bodisi zbrisati celotno stvar, ukiniti bloge in pozabiti na vse skupaj. Druga možnost je, da si poskušajo povrniti zaupanje uporabnikov (kar bo težko) in dejansko zagotoviti nekakšen osrednji kotel mnenj, ki bi lahko predstavljal nekaj dobrega. Po možnosti na Wordpressu, hehe.
Osebno sicer še vedno dvomim, da znotraj podjetja obstaja volja za izpeljavo tega projekta. Po drugi strani pa bi mogoče pozval pisce, ki sedaj bežijo, naj morda dajo čas in ponovno priložnost tistim, ki so jih nenazadnje vpeljali v svet bloganja. S tem ne pozivam, naj se vrnejo nazaj na luknjasto in okorelo platformo, ki ničemur zares ne služi. Če pa je Delo pripravljeno popraviti svoje napake, s svojimi uporabniki vzpostaviti pogovor in se posvetiti nečemu, kar bi jih lahko obogatili, zakaj pa ne?
Mimogrede, tudi Jin ima krasen zapis na to temo.
torek, maj 02, 2006
Težava Delovih blogov
Heh, Delov blog je spet pod napadom, ki kaže šibkost sistema ocenjevanja, ki ga uporablja Delov blog. Saj veste, zapisu daš zvezdico, mogoče dve, včasih tri ... odvisno ali ti je zapis všeč ali ne. Takega pristopa pri drugih blogih praviloma nisem opazil in mislim, da je iz Delovega primera precej očitno zakaj se tega pristopa praviloma ne uporablja. Pa pojdimo lepo po vrsti:
Osnovna stran Delovega bloga je razdeljena na tri dele:
No, ta lestvica pa ima žal več slabih strani kot dobrih. Prva slaba stran je, da članek potrebuje okoli tri dobre glasove za to, da pride na lestvico. Ko prejme tri dobre glasove se dvigne na lestvico in pade pod neusmiljen pogled vseh, ki so na lestvici in tistih, ki si jih s svojim zapisom zrinil z lestvice. Hopa cupa, ena enka je dovolj, da odletiš z lestvice in je nikoli več ne vidiš, ker je tvoj zapis enkrat vmes že zletel s seznama zadnjih desetih objav in ga ne bo nikoli več nihče videl.
Seveda obstaja rešitev. Delov sistem omogoča izredno preprosto ustvarjanje uporabniških imen. Torej si vzameš nekaj minut, ustvariš deset uporabniških imen in se izglasuješ nazaj na lestvico. Seveda pa imajo to možnost vsi ostali, ki ustvarjajo uporabniška imena, glasujejo zase, tebi pa delijo enice. In tako je tvoj zapis, ki si ga mučno ustvarjal in skrbno pisal nenadoma predmet vojne izčrpavanja, kdo bo ustvaril več uporabniških imen in več glasoval.
Seveda ta sistem deluje, dokler se ne znajde kdo, ki uredi tako, da so vsi njegovi zapisi na seznamu naj 10, kar celoten sistem, ki že prej ni deloval najbolje, še dodatno sesuje. Seveda so vsi blogerji iz sebe in besno pozivajo uredništvo naj nekaj naredi. Zgodi pa se seveda bolj malo. Manj zamere bi bilo verjetno, če ne bi bila situacija zadnjih dni samo ponovitev identičnega dogajanja pred časom. Seveda je tako dogajanje po eni strani klofuta v obraz vsem, ki pišejo in se trudijo in upajo na uvrstitev med Naj 10, vendar je po drugi strani samo odraz slabega koncepta, ki bi ga bilo potrebno zavreči.
Delo bi se lahko ozrlo po Večerovem blogu, ki na prvi strani (ki je odkrito povedano nekoliko preveč razvlečena) predstavlja naslednje kategorije blogov: najnovejši blogi, najbolj brani blogi, najbolj brani prispevki in seznam najnovejših zapisov. Na tak način je nekemu blogu zagotovljeno, da bo ob svoji ustanovitvi viden dlje časa (novi blogi se pojavljajo počasneje kot novi zapisi), obenem pa si lahko z dobrim delom zagotovi dolgoročnejšo vidnost in bralstvo.
Delu torej predlagam naslednje korake: prvi korak bi bil ukinitev VIP sekcije, ki v tem trenutku ne služi ničemur več. Zapisi njihovih članov se pojavljajo preredko in so vse prepogosto brez prave vsebine. Brez smisla je zapravljati prostor na prvi strani za ta šrot. Drugi korak je ukinitev ocenjevanja. To samo po sebi nima smisla ker preprosto služi izživljanju ali pa vojni potrpežljivosti v glasovanju. Tretji korak je uvedba bolj smiselne razporeditve osnovne strani: recimo 20 ali 30 najnovejših zapisov (kar podaljša dolgoživost zapisov na prvi strani) in recimo seznam 15 blogov, ki so bralcem bolj všeč. In mimogrede, kje je RSS feed za najnovejše zapise?
Vprašanje je sicer, kako do teh blogov priti? Smiselno bi bilo, da se recimo uvede drugačen sistem, ki nagrajuje bloge in avtorje ter ne prispevkov. Torej, blog, ki ima največ povezav nase iz drugih blogov, postane pomembnejši. S tem bi nenazadnje mogoče spodbudili tudi dejanski diskurz na blogih preko zapisov in ne komentarjev, ki jih imajo Slovenci ne vem zakaj tako radi. Drugi pristop bi bil recimo ocenjevanje zapisov z "za" in "proti". Blog, ki preko zapisov pridobi največ pozitivnih glasov pridobi na pomembnosti in priljubljenosti. Seveda pa bi bil za tak korak potreben nekoliko drugačen način registracije, ki bi zadevo malo otežil, saj je v sedanji obliki preveč preprosta in omogoča prelahko manipulacijo.
Osnovna stran Delovega bloga je razdeljena na tri dele:
- Zadnjih 10 VIP objav (kjer objavljajo "kao" eminence bloga, ki objavljajo preredko, med njimi pa se znajdejo razno razni čudeži zapisov, med katerimi je prav izstopala Katarina Čas)
- Zadnjih 10 objav - kjer se nahaja zadnjih 10 objav od kogarkoli
- Naj 10 - kjer se nahaja 10 najvišje ocenjenih objav vseh piscev
No, ta lestvica pa ima žal več slabih strani kot dobrih. Prva slaba stran je, da članek potrebuje okoli tri dobre glasove za to, da pride na lestvico. Ko prejme tri dobre glasove se dvigne na lestvico in pade pod neusmiljen pogled vseh, ki so na lestvici in tistih, ki si jih s svojim zapisom zrinil z lestvice. Hopa cupa, ena enka je dovolj, da odletiš z lestvice in je nikoli več ne vidiš, ker je tvoj zapis enkrat vmes že zletel s seznama zadnjih desetih objav in ga ne bo nikoli več nihče videl.
Seveda obstaja rešitev. Delov sistem omogoča izredno preprosto ustvarjanje uporabniških imen. Torej si vzameš nekaj minut, ustvariš deset uporabniških imen in se izglasuješ nazaj na lestvico. Seveda pa imajo to možnost vsi ostali, ki ustvarjajo uporabniška imena, glasujejo zase, tebi pa delijo enice. In tako je tvoj zapis, ki si ga mučno ustvarjal in skrbno pisal nenadoma predmet vojne izčrpavanja, kdo bo ustvaril več uporabniških imen in več glasoval.
Seveda ta sistem deluje, dokler se ne znajde kdo, ki uredi tako, da so vsi njegovi zapisi na seznamu naj 10, kar celoten sistem, ki že prej ni deloval najbolje, še dodatno sesuje. Seveda so vsi blogerji iz sebe in besno pozivajo uredništvo naj nekaj naredi. Zgodi pa se seveda bolj malo. Manj zamere bi bilo verjetno, če ne bi bila situacija zadnjih dni samo ponovitev identičnega dogajanja pred časom. Seveda je tako dogajanje po eni strani klofuta v obraz vsem, ki pišejo in se trudijo in upajo na uvrstitev med Naj 10, vendar je po drugi strani samo odraz slabega koncepta, ki bi ga bilo potrebno zavreči.
Delo bi se lahko ozrlo po Večerovem blogu, ki na prvi strani (ki je odkrito povedano nekoliko preveč razvlečena) predstavlja naslednje kategorije blogov: najnovejši blogi, najbolj brani blogi, najbolj brani prispevki in seznam najnovejših zapisov. Na tak način je nekemu blogu zagotovljeno, da bo ob svoji ustanovitvi viden dlje časa (novi blogi se pojavljajo počasneje kot novi zapisi), obenem pa si lahko z dobrim delom zagotovi dolgoročnejšo vidnost in bralstvo.
Delu torej predlagam naslednje korake: prvi korak bi bil ukinitev VIP sekcije, ki v tem trenutku ne služi ničemur več. Zapisi njihovih članov se pojavljajo preredko in so vse prepogosto brez prave vsebine. Brez smisla je zapravljati prostor na prvi strani za ta šrot. Drugi korak je ukinitev ocenjevanja. To samo po sebi nima smisla ker preprosto služi izživljanju ali pa vojni potrpežljivosti v glasovanju. Tretji korak je uvedba bolj smiselne razporeditve osnovne strani: recimo 20 ali 30 najnovejših zapisov (kar podaljša dolgoživost zapisov na prvi strani) in recimo seznam 15 blogov, ki so bralcem bolj všeč. In mimogrede, kje je RSS feed za najnovejše zapise?
Vprašanje je sicer, kako do teh blogov priti? Smiselno bi bilo, da se recimo uvede drugačen sistem, ki nagrajuje bloge in avtorje ter ne prispevkov. Torej, blog, ki ima največ povezav nase iz drugih blogov, postane pomembnejši. S tem bi nenazadnje mogoče spodbudili tudi dejanski diskurz na blogih preko zapisov in ne komentarjev, ki jih imajo Slovenci ne vem zakaj tako radi. Drugi pristop bi bil recimo ocenjevanje zapisov z "za" in "proti". Blog, ki preko zapisov pridobi največ pozitivnih glasov pridobi na pomembnosti in priljubljenosti. Seveda pa bi bil za tak korak potreben nekoliko drugačen način registracije, ki bi zadevo malo otežil, saj je v sedanji obliki preveč preprosta in omogoča prelahko manipulacijo.
sobota, april 29, 2006
Par novic iz slovenskih blogerskih logov
Najprej bi rad vse bralce opozoril, da Zvone Štor, ustvarjalec in gonilna sila Večerovih blogov vabi na dogodek, povezan z blogi, ki naj bi se dogajal med tehnološkimi dnevi.
Osebno me prav zanima ali se da z blogi v Sloveniji v tem trenutku res zaslužiti, tako da obstaja velika verjetnost, da se bom tudi sam oglasil tam. Več na Zvonetovem blogu.
Druga novica, ki pa mi je pred oči padla čisto mimogrede pa je Delova odločitev, da bodo sedaj objavljali najboljše prispevke s svojih blogov v časopisu. Lepa zamisel, ki jo je sicer realiziral že Večer (ne vem, sicer, ali stvar še živi), osebno pa sem jim jo predlagal že pred časom (mislim, da novembra 2005), ko se mi je z njihovimi blogi dejansko še dalo ubadati.
Mimogrede, zanimivo vprašanje, ki se mi poraja ob tej zamisli je naslednja: bodo avtorji za te objave plačani? Nenazadnje je prva prijava v njihov sistem nekoliko bizarna, saj se ti ob ustvarjanju bloga ni potrebno strinjati z nobenimi pogoji in določili, ki so običajno na teh straneh precej običajni. Čigavo je torej lastništvo zapisov na njihovem blogu. Mogoče imajo v kakšnem obskurnem kotičku skrite pogoje, ki ti vzamejo lastnino nad člankom in ti prodajo mamo. Iskreno dvomim, ampak slab občutek obstaja.
Kakorkoli že, Delo se je odločilo za ne preveč drzen in neinovativen korak, ki ga je bilo sicer moč pričakovati, je pa kljub temu nekoliko razočaral.
Technorati Tags: delo, blogi, vecer
Ob tej priložnosti vabim vse akterje slovenske blogerske scene, da si rezervirajo čas v torek 9. maja ob 13. uri in se udeležijo debate. Od odziva zainteresiranih bo namreč odvisno ali se splača vložiti trud in energijo v organizacijo samostojnega slovenskega blogerskega dogodka, iskali pa bomo odgovore na aktualna vprašanja o odnosu blogov do medijev, o komercializaciji (ja, tudi z blogi se da služiti) in še čem.
Osebno me prav zanima ali se da z blogi v Sloveniji v tem trenutku res zaslužiti, tako da obstaja velika verjetnost, da se bom tudi sam oglasil tam. Več na Zvonetovem blogu.
Druga novica, ki pa mi je pred oči padla čisto mimogrede pa je Delova odločitev, da bodo sedaj objavljali najboljše prispevke s svojih blogov v časopisu. Lepa zamisel, ki jo je sicer realiziral že Večer (ne vem, sicer, ali stvar še živi), osebno pa sem jim jo predlagal že pred časom (mislim, da novembra 2005), ko se mi je z njihovimi blogi dejansko še dalo ubadati.
Mimogrede, zanimivo vprašanje, ki se mi poraja ob tej zamisli je naslednja: bodo avtorji za te objave plačani? Nenazadnje je prva prijava v njihov sistem nekoliko bizarna, saj se ti ob ustvarjanju bloga ni potrebno strinjati z nobenimi pogoji in določili, ki so običajno na teh straneh precej običajni. Čigavo je torej lastništvo zapisov na njihovem blogu. Mogoče imajo v kakšnem obskurnem kotičku skrite pogoje, ki ti vzamejo lastnino nad člankom in ti prodajo mamo. Iskreno dvomim, ampak slab občutek obstaja.
Kakorkoli že, Delo se je odločilo za ne preveč drzen in neinovativen korak, ki ga je bilo sicer moč pričakovati, je pa kljub temu nekoliko razočaral.
Technorati Tags: delo, blogi, vecer
četrtek, april 27, 2006
Google predstavil orodje za 3D risanje
Pred časom je Google kupil podjetje SketchUp, namenjeno tridimenzionalnem risanju. Razlogi za nakupom so bili jasni: uporabnikom ponuditi orodje, s katerim bodo lahko izrisali tridimenzionalne podobe, ki jih bo mogoče vključiti v Google Earth. Danes je Google SketchUp predstavil brezplačno, čeprav ne z vsemi možnostmi, ki jih nudi profesionalna različica.
SketchUp je orodje za preprosto risanje tridimenzionalnih modelov. V njem lahko narišete zgradbe, vrtove, notranjo opremo, več ali manj karkoli, kar si zamislite. Zadeve se je treba seveda malo priučiti, a ne dvomim, da boste kmalu zarisali svoje hiše na Google Earth. Na voljo je tudi skladišče tridimenzionalnih modelov, ki si jih lahko prenesete bodisi v Google Earth in jih gledate na zemljevidu, lahko pa jih odprete tudi v SketchUp in jih urejate po svoji želji.
Technorati Tags: sketchup, google, google earth
SketchUp je orodje za preprosto risanje tridimenzionalnih modelov. V njem lahko narišete zgradbe, vrtove, notranjo opremo, več ali manj karkoli, kar si zamislite. Zadeve se je treba seveda malo priučiti, a ne dvomim, da boste kmalu zarisali svoje hiše na Google Earth. Na voljo je tudi skladišče tridimenzionalnih modelov, ki si jih lahko prenesete bodisi v Google Earth in jih gledate na zemljevidu, lahko pa jih odprete tudi v SketchUp in jih urejate po svoji želji.
Technorati Tags: sketchup, google, google earth
sreda, april 26, 2006
Google Maps za Evropo
Spet, spet in spet je človek razočaran nad tem, kako nas ignorirajo. Google Maps je predstavil zemljevide za Evropo, kar pomeni, da lahko preprosto iščeš po cestah in ulicah v vseh evropskih državah. Ja. Razen v Sloveniji, seveda. Lahko poiščete Ikeo v Grazu, Slovenija pa je žal ostala siva pega. Res škoda. Je pa stvar kljub vsemu koristna za vse, ki potujete v tujino ali pa se vozite po tujih mestih. Mimogrede na voljo so tudi vozniška navodila za vse, ki še nimate GPSa.
petek, april 21, 2006
Dajmo se borit proti davku na knjige
Dnevi knjige so krasna stvar. Kot strasten bralec in zbiralec knjig sem seveda navdušen nad vsakim načinom, ki bi znižal cene knjig. Torej se mi zdi predlog, da se davek na knjige ukini, genialen. Kaj dosti drugega, kot da se odpravite na stran s peticijo in podpišete, vam tudi ne preostane. Aja, povezavo na peticijo lahko po mili volji objavite na svojem blogu ali pa jo pošiljate po elektronski pošti. No, dajmo.
četrtek, april 20, 2006
Googlove novice in triki
Par hitrih novosti in zanimivosti iz Googla.
Google Video sedaj objavlja seznam 100 najbolj priljubljenih videov. Nekateri so seveda prav kul, še posebej tale reklama in video, ki predstavlja kako sestavljajo Airbus.
O Googlovem koledarju prav dosti nisem pisal, saj sem žal malo zamudil priložnost. Se pa sedaj odkupujem s seznamom bližnjic na tipkovnici, ki jih lahko uporabljate v koledarju, ter navodili kako lahko dogodke iz Outlooka izvozite v koledar.
Še zadnja novička: Google Desktop 3 je sedaj na voljo kot uradna različica in ne kot preizkusna.
Google Video sedaj objavlja seznam 100 najbolj priljubljenih videov. Nekateri so seveda prav kul, še posebej tale reklama in video, ki predstavlja kako sestavljajo Airbus.
O Googlovem koledarju prav dosti nisem pisal, saj sem žal malo zamudil priložnost. Se pa sedaj odkupujem s seznamom bližnjic na tipkovnici, ki jih lahko uporabljate v koledarju, ter navodili kako lahko dogodke iz Outlooka izvozite v koledar.
Še zadnja novička: Google Desktop 3 je sedaj na voljo kot uradna različica in ne kot preizkusna.
Elektronska pošta namesto RSS (2. del)
Feedburner hitro postaja ena izmed najbolj koristnih in uporabnih storitev za blogerje. V preteklosti so bili prvi, ki so ponudili možnost analize bralcev in uporabo feedov RSS, kasneje so omogočili dodajanje novih stvari v feede RSS, sedaj pa so dodali še možnost naročanja na osvežitve bloga preko elektronske pošte. Recimo, da ne uporabljate tehnologije RSS. Mogoče bi raje vsakič, ko osvežim blog dobili elektronsko sporočilo, v katerem so novice, ki sem jih objavil? No, Feedburner sedaj omogoča tudi to.
Če že imate račun, potem morate preprosto pod jezičkom "Publicize" vklopiti možnost "Email Subscription". Ko jo vklopite, dobite programsko kodo, ki jo vnesete v svoj blog in voila, ljudje se lahko na vaš blog naročijo preko elektronske pošte. Najbolje pa je to, da so potem ti naročniki vključeni v statistike bralcev vašega bloga. Takole pa stvar zgleda, če jo nabijete kar neposredno v obvestilo:
Če že imate račun, potem morate preprosto pod jezičkom "Publicize" vklopiti možnost "Email Subscription". Ko jo vklopite, dobite programsko kodo, ki jo vnesete v svoj blog in voila, ljudje se lahko na vaš blog naročijo preko elektronske pošte. Najbolje pa je to, da so potem ti naročniki vključeni v statistike bralcev vašega bloga. Takole pa stvar zgleda, če jo nabijete kar neposredno v obvestilo:
Nova različica blogerske razširitve za Firefox
Performancing za Firefox je dosegel različico 1.2 in je nova izboljšava res dobrega orodja za bloganje iz Firefoxa. Najpomembnejše novosti so:
Technorati Tags: performancing, firefox, bloganje
- Izboljšave sodelovanja s storitvijo blogger.com (prej je pogosto javljal napake in ni uspel objaviti zapisov)
- Samodejna zaznava programskih vmesnikov, kar pomeni, da ni več potrebe po določanju ali gre za Typepad, Blogger ali Wordpress
- Izboljšana zanesljivost in hitrost delovanja
- Izboljšana podpora kategorijam
- Integrirani podatki iz statistik obiskov Performancing
- Podpora za črkovanje, ki jo dobite z namestitvijo razširitve Spellbound in slovenskega črkovalnika. Sedaj lahko v Performancing pišete brez napak. Natančnejša navodila so na voljo na zgornji povezavi.
Technorati Tags: performancing, firefox, bloganje
torek, april 18, 2006
Kaj si ljudje vlečejo z neta?
PeerMind je prav zanimiva stran. Fatje analizirajo internetni promet preko omrežij P2P ter preverjajo katere datoteke si ljudje vlečejo z interneta. Datoteke so razdeljene v glasbo, filme, igre, programsko opremo in mobilne melodije. Pri vsaki si lahko ogledamo 10 ali 25 najbolj priljubljenih datotek.
Zaenkrat spremljajo samo promet v omrežjih eDonkey in Gnutella, čeprav pripravljajo tudi statistike za omrežja Bittorrent in Fasttrack. To je lahko še bolj zanimivo, ker je bittorrent verjetno kar največji od vseh, tako da bodo statistike še bolj merodajne.
Zaenkrat spremljajo samo promet v omrežjih eDonkey in Gnutella, čeprav pripravljajo tudi statistike za omrežja Bittorrent in Fasttrack. To je lahko še bolj zanimivo, ker je bittorrent verjetno kar največji od vseh, tako da bodo statistike še bolj merodajne.
četrtek, april 13, 2006
Studio City o blogih ni bil popolnoma slab
Zanimiv stranski učinek ponedeljkovega prispevka o blogih je bil nenavaden porast prometa na mojem Delovem blogu, ki sem ga nehal pisati že pred časom. V enem od zapisov sem namreč na dolgo in široko pljuval po rozini.si, ki se je takrat predstavljala kot nekakšna revolucija ali nekaj takega.
No ja, moj Delov blog po pričakovanjih ni imel blaznega obiska. Kakšen obisk ali dva na teden. Razumljivo, glede na to, da ni bil osvežen že nekaj mesecev. No, v ponedeljek pa je obisk narastel. Reči, da je eksplodiral, bi bilo pretiravanje, ampak kakšnih 50 obiskov v dveh dneh (ponedeljek in torek) pa se je že nabralo. Nakar gledam v Statcounterju, da bi videl, kaj bi temu lahko botrovalo in rezultat je bil jasen: iskanja s ključnimi besedami "Jonas", "Mojca Mavec", "Marko Crnkovič". Valjda. Očitno je, da je vsaj nekaj ljudi po oddaji šlo za računalnike in vtipkalo njihova imena, da bi videli njihove bloge.
In sedaj sledi moje obžalovanje. Njihovi blogi so kakršnikoli pač že so, toda njihovi seznami blogov pa so porazni. Po oddaji je zagotovo precej ljudi prišlo na njihove bloge, kar bi jim lahko služilo kot odskočna deska v svet slovenske blogosfere. Toda ne Marko ne Mojca nimata omembe vrednih seznamov blogov. Oba linkata drug na drugega in še na dva druga rozinca ter nekdo na siblogs. Jonas ima stvar urejeno bolje - seznam blogov je bolj obsežen, blogi pa so izbrani razmeroma dobro, za kar si zasluži čestitke.
Druga dva pa sta žal zaprta v hermetični svet rozine, kar pa je žal točno nasprotje blogosfere. Medtem ko lahko iz večine blogov prideš še na druge bloge, se lahko z njunih vrtiš med točno štirimi blogi. Link na siblogs je že v redu, vprašanje pa je, če bo prvi obiskovalec sveta blogov štekal, kaj siblogs sploh je in kaj pomeni.
Kaj pa je razlog, da je stanje tako? Morda ne bereta drugih blogov ali pa preprosto menita, da je slovenska blogosfera tako slaba, da si ne zasluži promocije. Morda pa se jima preprosto ne da. Kar razumem, tudi moj seznam blogov je že malo zastarel in ga bo treba osvežiti.
No, grem zdaj malo pometat pred pregovorni prag.
No ja, moj Delov blog po pričakovanjih ni imel blaznega obiska. Kakšen obisk ali dva na teden. Razumljivo, glede na to, da ni bil osvežen že nekaj mesecev. No, v ponedeljek pa je obisk narastel. Reči, da je eksplodiral, bi bilo pretiravanje, ampak kakšnih 50 obiskov v dveh dneh (ponedeljek in torek) pa se je že nabralo. Nakar gledam v Statcounterju, da bi videl, kaj bi temu lahko botrovalo in rezultat je bil jasen: iskanja s ključnimi besedami "Jonas", "Mojca Mavec", "Marko Crnkovič". Valjda. Očitno je, da je vsaj nekaj ljudi po oddaji šlo za računalnike in vtipkalo njihova imena, da bi videli njihove bloge.
In sedaj sledi moje obžalovanje. Njihovi blogi so kakršnikoli pač že so, toda njihovi seznami blogov pa so porazni. Po oddaji je zagotovo precej ljudi prišlo na njihove bloge, kar bi jim lahko služilo kot odskočna deska v svet slovenske blogosfere. Toda ne Marko ne Mojca nimata omembe vrednih seznamov blogov. Oba linkata drug na drugega in še na dva druga rozinca ter nekdo na siblogs. Jonas ima stvar urejeno bolje - seznam blogov je bolj obsežen, blogi pa so izbrani razmeroma dobro, za kar si zasluži čestitke.
Druga dva pa sta žal zaprta v hermetični svet rozine, kar pa je žal točno nasprotje blogosfere. Medtem ko lahko iz večine blogov prideš še na druge bloge, se lahko z njunih vrtiš med točno štirimi blogi. Link na siblogs je že v redu, vprašanje pa je, če bo prvi obiskovalec sveta blogov štekal, kaj siblogs sploh je in kaj pomeni.
Kaj pa je razlog, da je stanje tako? Morda ne bereta drugih blogov ali pa preprosto menita, da je slovenska blogosfera tako slaba, da si ne zasluži promocije. Morda pa se jima preprosto ne da. Kar razumem, tudi moj seznam blogov je že malo zastarel in ga bo treba osvežiti.
No, grem zdaj malo pometat pred pregovorni prag.
torek, april 11, 2006
90 odstotkov bluzenja
Hehe, naslov zapisa je vzet kat iz včerajšnje oddaje Studio City, ki je imela temo o blogih, na njej pa so gostovali Jonas Žnidaršič, Mojca Mavec in Marko Crnkovič. Prvi odzivi iz blogosfere so seveda že tukaj. Splošni vtisi vsaj sodeč po teh zapisih niso bili ravno najboljši, tako da sem se sam pripravil in si stvar ogledal preko spleta. Moj vtis? Studia City ne maram in ga nikoli ne bom :).
No pa resno o sami oddaji. Moje prvo vprašanje je, kaj točno je Marko Crnkovič počel tam, razen da je zdolgočaseno gledal in čisto na začetku oddaje ustavil tok pogovora, ko je začel Marcelu nekaj najedati? V ostanku oddaje je nihal med tem, da je internet alternativa in da blogi nimajo veze. Nikjer ni imel dobrih argumentov, videti je pa bilo, da nasprotuje vsemu samo zaradi tega, da ne bi pokazal trohice navdušenja. Tudi prav.
Mojca Mavec... Ahhh, moram reči, da je ona točno tisto, kar slovenska blogerska scena potrebuje za promocijo. Všečen videz, javna prepoznavnost, elokventnost. Toda ... (in zmeraj mora biti tudi toda) njen blog je sicer čisto kul, ni pa to, kar bi si želel. Recimo, Mojca nastopa na TV, vodi različne dogodke, piše za časopise, njeni vnosi v blog pa so točno taki kot zapisi v časopise. Po mojem bi bilo bistveno bolj zanimivo, če bi pisala o konkretnih dogodivščinah in problemih na katere naleti pri svojem delu. To pa je seveda samo osebno mnenje.
Jonas je očitno navdušen nad blogi, kar je videti iz tega, da dejansko ob govoru o tematiki pokaže nekaj čustev (za razliko od Marka Crnkoviča, ki bi lahko v neizraznosti tekmoval s Keanujem Reevesom). Žal so bile njegovi komentarji rahlo slabo strukturirani. Veliko govora je bilo o demokratizaciji in kolaboraciji, vendar je bilo vse skupaj preveč "v zraku".
Cela oddaja je bila tako bolj 90 odstotkov bluzenja kot karkoli drugega. Pa čeprav so to očitali klasičnim medijem. Kar je tudi res.
Strinjam se z Domnom, ki je opozoril, da je bilo premalo poudarka na tem, kaj blogi sploh so. Moja družina me stalno sprašuje kaj blog je, še posebej ko je Delo začelo z oglaševanjem svoje platforme. In kaj naj bo odgovor? Platforma, ki omogoča pisanje spletne strani, kjer so vnosi kronološko urejeni od najnovejšega proti nasjtarejšemu? Velika demokratična zbirka enako in različno mislečih ljudi, ki izmenjujejo mnenja in informacije? Alternativa klasičnim medijem? Mogoče bi bil še najboljši odgovor, da je blog odličen način, da ljudem poveš stvari, ki se tebi zdijo pomembne.
Osebno sem namreč ta blog pričel pisati predvsem zaradi tega, ker sem bil resnično jezen, da slovenski mediji določenemu delu tehnonologije ne posvečajo nobene pozornosti, oziroma jih narobe razumejo. Sem ter tja kakšen zapis o Googlu, nihče pa ni zapisal ničesar o zame zanimivih stvareh, kot so Flickr, de.licio.us, memeorandum... Zato sem pač začel z lastnim blogom. Blog ti torej v osnovi da možnost da izredno preprosto poveš širši javnosti nekaj o nečem, kar se ti zdi zanimivo. Če to pomeni, da sem konkurenca klasičnim medijem, naj tako bo.
Ampak resno mislim, da problem te oddaje na Studio City ni bil v tem ali so blogi konkurenca medijem ali ne. V svoji debati bi se morali osredotočiti na to, kaj blogi omogočajo (in sem napisal zgoraj) in to kaj blogi dajejo (ego-boost, denar, slavo, način, da se znebiš nekaterih frustracij). Blogi niso revolucija ali neka posebna alternativa ampak so preprosto nov način komuniciranja.
Technorati Tags: bloganje
No pa resno o sami oddaji. Moje prvo vprašanje je, kaj točno je Marko Crnkovič počel tam, razen da je zdolgočaseno gledal in čisto na začetku oddaje ustavil tok pogovora, ko je začel Marcelu nekaj najedati? V ostanku oddaje je nihal med tem, da je internet alternativa in da blogi nimajo veze. Nikjer ni imel dobrih argumentov, videti je pa bilo, da nasprotuje vsemu samo zaradi tega, da ne bi pokazal trohice navdušenja. Tudi prav.
Mojca Mavec... Ahhh, moram reči, da je ona točno tisto, kar slovenska blogerska scena potrebuje za promocijo. Všečen videz, javna prepoznavnost, elokventnost. Toda ... (in zmeraj mora biti tudi toda) njen blog je sicer čisto kul, ni pa to, kar bi si želel. Recimo, Mojca nastopa na TV, vodi različne dogodke, piše za časopise, njeni vnosi v blog pa so točno taki kot zapisi v časopise. Po mojem bi bilo bistveno bolj zanimivo, če bi pisala o konkretnih dogodivščinah in problemih na katere naleti pri svojem delu. To pa je seveda samo osebno mnenje.
Jonas je očitno navdušen nad blogi, kar je videti iz tega, da dejansko ob govoru o tematiki pokaže nekaj čustev (za razliko od Marka Crnkoviča, ki bi lahko v neizraznosti tekmoval s Keanujem Reevesom). Žal so bile njegovi komentarji rahlo slabo strukturirani. Veliko govora je bilo o demokratizaciji in kolaboraciji, vendar je bilo vse skupaj preveč "v zraku".
Cela oddaja je bila tako bolj 90 odstotkov bluzenja kot karkoli drugega. Pa čeprav so to očitali klasičnim medijem. Kar je tudi res.
Strinjam se z Domnom, ki je opozoril, da je bilo premalo poudarka na tem, kaj blogi sploh so. Moja družina me stalno sprašuje kaj blog je, še posebej ko je Delo začelo z oglaševanjem svoje platforme. In kaj naj bo odgovor? Platforma, ki omogoča pisanje spletne strani, kjer so vnosi kronološko urejeni od najnovejšega proti nasjtarejšemu? Velika demokratična zbirka enako in različno mislečih ljudi, ki izmenjujejo mnenja in informacije? Alternativa klasičnim medijem? Mogoče bi bil še najboljši odgovor, da je blog odličen način, da ljudem poveš stvari, ki se tebi zdijo pomembne.
Osebno sem namreč ta blog pričel pisati predvsem zaradi tega, ker sem bil resnično jezen, da slovenski mediji določenemu delu tehnonologije ne posvečajo nobene pozornosti, oziroma jih narobe razumejo. Sem ter tja kakšen zapis o Googlu, nihče pa ni zapisal ničesar o zame zanimivih stvareh, kot so Flickr, de.licio.us, memeorandum... Zato sem pač začel z lastnim blogom. Blog ti torej v osnovi da možnost da izredno preprosto poveš širši javnosti nekaj o nečem, kar se ti zdi zanimivo. Če to pomeni, da sem konkurenca klasičnim medijem, naj tako bo.
Ampak resno mislim, da problem te oddaje na Studio City ni bil v tem ali so blogi konkurenca medijem ali ne. V svoji debati bi se morali osredotočiti na to, kaj blogi omogočajo (in sem napisal zgoraj) in to kaj blogi dajejo (ego-boost, denar, slavo, način, da se znebiš nekaterih frustracij). Blogi niso revolucija ali neka posebna alternativa ampak so preprosto nov način komuniciranja.
Technorati Tags: bloganje
petek, april 07, 2006
Prenovljen GTalk
Googlov programček za klepetanje je doživel prenovo. Prva novost je to, da si lahko izberete svojo sliko, ki bo prikazana drugim uporabnikom. Poleg tega si lahko tudi klepete vizualno prilagodite. Osebno mi je grafična prenova všeč. Ni ravno nekaj najbolj divjega na svetu, toda zdi se mi korak v pravo smer.
Druga novost je možnost uporabe Google Talka na napravah Blackberry. Če Blackberry imate, lahko uporabljate Google Talk. Je mogoče dodati še kaj drugega? Po mojem ne.
Druga novost je možnost uporabe Google Talka na napravah Blackberry. Če Blackberry imate, lahko uporabljate Google Talk. Je mogoče dodati še kaj drugega? Po mojem ne.
četrtek, april 06, 2006
Googlova orodna vrstica za Firefox, druga različica
Google je predstavil drugo različico svoje orodne vrstice za brskalnik Firefox. Novosti je kar nekaj:
- Iskalno polje je sedaj aktivno in kaže predloge iskanj (napišete pr, on pa recimo predlaga "prdec") ter zgodovino iskanj
- Razširitev za zaščito pred napadi phishing so integrirali kar v orodno vrstico
- Naročanje na feede RSS. S klikom na ta gumb novice z izbrane strani pošljete neposredno na svojo domačo stran Googla.
- Pošiljanje preko Gmaila. Če izberete to možnost se Gmail obnaša kot vaš privzeti odjemalec elektronske pošte in ob vsakem kliku na elektronski naslov, se bo zagnal Gmail.
- Možnost prilagajanja orodne vrstice. Na voljo imate možnost, da Googlova orodna vrstica nadomesti iskalno okno, ki je drugače vgrajeno v Firefox.
sreda, april 05, 2006
Novi trendi v spletnem prometu
Na Washingtonpost.com je članek o tem, katere spletne strani so v preteklem letu zabeležile največjo rast. Zmagovalci so, po pričakovanjih, blogerske strani in strani, ki so družbeno usmerjene. Med največjimi zmagovalci so Blogger.com, ki je zrasel za 528 odstotkov, MySpace.com (318 odstotkov rasti) in Wikipedia.org (275 odstotkov rasti). Med ustaljenimi spletnimi stranmi je največjo rast dosegel Google (21 odstotkov), medtem ko sta Yahoo! in MSN.com dosegla le malo rasti.
Dejstvo je, da so blogi in družbene strani zmagovalci lanskega leta. To smo videli tudi v Sloveniji, saj smo bili priča pravi poplavi raznih blogerskih storitev (Delo, Večer, Blokec, ...). Kar je vse lepo in prav, v kolikor bi bili s temi blogerskimi storitvami povezani tudi načini nagrajevanja. Ena mojih največjih pritožb je, da v Sloveniji ni oglaševalske mreže, ki bi se osredotočila na male spletne strani. Imamo oglaševalce za strani z orjaškim prometom, nimamo pa nikogar, ki bi skrbel za male založnike. In to kljub temu, da je na slovenskem spletu kar par precej solidnih blogov, ki tudi niso tako slabo brani.
Za primer: Revija Frka ima nekaj več kot 5000 izvodov naklade mesečne. Če vzamem za primer svoj blog, dosežem nekje med 1000 in 1500 ogledov strani mesečno. Kar je, konzervativno gledano, petkrat manj kot revija. Seveda to ne pomeni, da bi lahko zaslužil petino tega, kar od oglasov zasluži Frka, pomeni pa, da bi se nekaj oglaševalskega denarja lahko prelilo tudi v to sfero, ki očitno raste. Namreč, nikakor ne dvomim, da promet raste tudi na slovenskih blogih.
Zdaj pa vzemimo še hipotetičen primer bloga, ki bi neposredno konkuriral Frki. Torej blog z glasbenimi recenzijami, kakšnim člankom o drogah in spolnosti, zvezdniški trači, kakšno poročilo s koncerta in podobno. Prepričan sem, da bi lahko tak blog zlahka dosegel občinstvo 5000 ogledov strani mesečno, ustvarjali pa bi ga lahko trije ali pa štirje ljudje (in nikakor ne podcenjujem količine dela, povezanega s takimi vsebinami - samo za oris: v zadnji Frki je članek o drogah, ki je sestavljen iz šestih izjav mladih s spletne strani Urada za droge - copy/paste). Toda motivacije za ustvarjenje takega bloga ne bo, dokler ne bo oglaševalcev. Oglaševalcev pa ne bo, dokler ne bo resnega razumevanja kaj sodobne komunikacijske poti so in kaj zmorejo.
Dejstvo je, da so blogi in družbene strani zmagovalci lanskega leta. To smo videli tudi v Sloveniji, saj smo bili priča pravi poplavi raznih blogerskih storitev (Delo, Večer, Blokec, ...). Kar je vse lepo in prav, v kolikor bi bili s temi blogerskimi storitvami povezani tudi načini nagrajevanja. Ena mojih največjih pritožb je, da v Sloveniji ni oglaševalske mreže, ki bi se osredotočila na male spletne strani. Imamo oglaševalce za strani z orjaškim prometom, nimamo pa nikogar, ki bi skrbel za male založnike. In to kljub temu, da je na slovenskem spletu kar par precej solidnih blogov, ki tudi niso tako slabo brani.
Za primer: Revija Frka ima nekaj več kot 5000 izvodov naklade mesečne. Če vzamem za primer svoj blog, dosežem nekje med 1000 in 1500 ogledov strani mesečno. Kar je, konzervativno gledano, petkrat manj kot revija. Seveda to ne pomeni, da bi lahko zaslužil petino tega, kar od oglasov zasluži Frka, pomeni pa, da bi se nekaj oglaševalskega denarja lahko prelilo tudi v to sfero, ki očitno raste. Namreč, nikakor ne dvomim, da promet raste tudi na slovenskih blogih.
Zdaj pa vzemimo še hipotetičen primer bloga, ki bi neposredno konkuriral Frki. Torej blog z glasbenimi recenzijami, kakšnim člankom o drogah in spolnosti, zvezdniški trači, kakšno poročilo s koncerta in podobno. Prepričan sem, da bi lahko tak blog zlahka dosegel občinstvo 5000 ogledov strani mesečno, ustvarjali pa bi ga lahko trije ali pa štirje ljudje (in nikakor ne podcenjujem količine dela, povezanega s takimi vsebinami - samo za oris: v zadnji Frki je članek o drogah, ki je sestavljen iz šestih izjav mladih s spletne strani Urada za droge - copy/paste). Toda motivacije za ustvarjenje takega bloga ne bo, dokler ne bo oglaševalcev. Oglaševalcev pa ne bo, dokler ne bo resnega razumevanja kaj sodobne komunikacijske poti so in kaj zmorejo.
Prenova New York Timesa in nekaj drugih malenkosti
New York Times je opravil prenovo svoje strani. Kot je mogoče pričakovati od resnega časopisa je prenova na prvi pogled precej neopazna, saj je grafična podoba v veliki meri ostala enaka. Posvetili so se najpomembnejšim stvarem, kot so navigacija, večja uporaba večpredstavnih vsebin ter, seveda, blogom in vplivu bralcev. Tako lahko ob branju člankov bralec preprosto pogleda kateri članki so bili najpogosteje poslani po elektronski pošti, oziroma kateri članki so najpogosteje blogani. Tako na lep način pridobimo vpogled v to, kaj se zdi ljudem pomembno.
Potem pa sem danes pregledoval neke članke na washingtonpost.com in opazil, da imajo tu na nek način še bolj prefinjeno obliko tovrstnega spremljanja odziva javnosti. Ob vsakem članku je namreč na voljo povezava na bloge, ki so komentirali novico, ki jo ravnokar berete.
Vse to me je malo spodbodlo, da sem si ogledal kako je s tem pri naših velikih časopisih in njihovih spletnih straneh. Delo in Večer uporabljata model komentarjev pod članki, na Dnevniku pa lahko pošljete mail uredništvu. Nihče od njih ne spremlja tega, kaj o člankih govori blogerska scena. Res je sicer, da slovenski blogerji relativno malo komentirajo pisanje v slovenskih medijih, vendar čisto tiho ni. In nedvomno bi linki pod članki na bloge pozitivno vplivali tudi na to navado.
Kot drugo pa bi rad izpostavil predvsem, meni nerazumljivo obsesijo s komentarji pod članki. Če bi jaz vodil spletne strani enega od teh medijev bi bili komentarji prva stvar na dnevnem redu, moj ukaz pa bi bil: stran z njimi. Predvsem zato, ker komentarji ne dodajo popolnoma nič k diskurzu, kot drugo zato, ker pogosto ustvarjajo hrup, kjer bi bil potreben signal, kot tretje pa zaradi tega, ker se v 99 odstotkih spremenijo v metanje blata na vse strani. Primer komentarjev s spletnih strani Dela in Večera:
srbin kot srbin
a bog daj, da crko ko slobodan - u arestu...
No, ljubitelji vojaških škornjev in ksenofobi kot Max,iz vsakega prdca
ustvarjate izredno stanje.Hoteli ste kapitalizem in zdaj ga
imate.Velika riba požre majhno.
Aljoša, vidim da si tudi na Delu začel z diskreditacijami in da se greš tudi tukaj igrice "kdo je kdo". Vohun udbovski.
Hja, kaj naj rečem?
Potem pa sem danes pregledoval neke članke na washingtonpost.com in opazil, da imajo tu na nek način še bolj prefinjeno obliko tovrstnega spremljanja odziva javnosti. Ob vsakem članku je namreč na voljo povezava na bloge, ki so komentirali novico, ki jo ravnokar berete.
Vse to me je malo spodbodlo, da sem si ogledal kako je s tem pri naših velikih časopisih in njihovih spletnih straneh. Delo in Večer uporabljata model komentarjev pod članki, na Dnevniku pa lahko pošljete mail uredništvu. Nihče od njih ne spremlja tega, kaj o člankih govori blogerska scena. Res je sicer, da slovenski blogerji relativno malo komentirajo pisanje v slovenskih medijih, vendar čisto tiho ni. In nedvomno bi linki pod članki na bloge pozitivno vplivali tudi na to navado.
Kot drugo pa bi rad izpostavil predvsem, meni nerazumljivo obsesijo s komentarji pod članki. Če bi jaz vodil spletne strani enega od teh medijev bi bili komentarji prva stvar na dnevnem redu, moj ukaz pa bi bil: stran z njimi. Predvsem zato, ker komentarji ne dodajo popolnoma nič k diskurzu, kot drugo zato, ker pogosto ustvarjajo hrup, kjer bi bil potreben signal, kot tretje pa zaradi tega, ker se v 99 odstotkih spremenijo v metanje blata na vse strani. Primer komentarjev s spletnih strani Dela in Večera:
srbin kot srbin
a bog daj, da crko ko slobodan - u arestu...
No, ljubitelji vojaških škornjev in ksenofobi kot Max,iz vsakega prdca
ustvarjate izredno stanje.Hoteli ste kapitalizem in zdaj ga
imate.Velika riba požre majhno.
Aljoša, vidim da si tudi na Delu začel z diskreditacijami in da se greš tudi tukaj igrice "kdo je kdo". Vohun udbovski.
Hja, kaj naj rečem?
torek, april 04, 2006
Google dodatne povezave in nov gumb
Ja, Google ima nov gumb. Hehe. Že kar nekaj časa namreč Google omogoča, da si najdene strani shranite kot priljubljene, sedaj pa je mogoče tudi katerokoli od strani, na kateri se v določenem trenutku nahajate, shraniti med priljubljene.
Je pa stvar zanimiva. To dodajanje med priljubljene je namreč izvedeno na dva načina. Če uporabljate Firefox, boste morali v zgodovini iskanja na vrhu strani odkriti gumb in si ga potegniti med priljubljene. Če pa uporabljate najnovejšo različico orodne vrstice Google (na voljo le za Internet Explorer), potem imate gumb za shranjevanje med priljubljene že nameščen. Lepo.
Druga stvar pa so sorodne povezave Google Related Links. Gre za samodejno ustvarjen javascript, ki ga pritisnete v svojo predlogo spletne strani in vam prikazuje sorodne povezave, novice in iskalne nize. Oglejte si ga desno spodaj nekje.
Je pa stvar zanimiva. To dodajanje med priljubljene je namreč izvedeno na dva načina. Če uporabljate Firefox, boste morali v zgodovini iskanja na vrhu strani odkriti gumb in si ga potegniti med priljubljene. Če pa uporabljate najnovejšo različico orodne vrstice Google (na voljo le za Internet Explorer), potem imate gumb za shranjevanje med priljubljene že nameščen. Lepo.
Druga stvar pa so sorodne povezave Google Related Links. Gre za samodejno ustvarjen javascript, ki ga pritisnete v svojo predlogo spletne strani in vam prikazuje sorodne povezave, novice in iskalne nize. Oglejte si ga desno spodaj nekje.
ponedeljek, april 03, 2006
Ne mi težit
Ena od najbolj sitnih stvari na spletu je nedvomno potrebna registracija za uporabo določenih strani. Med takimi stranmi sta recimo New York Times in Delo ter številni drugi. In moram reči, da ni večje neumnosti kot to, da želiš prebrati članek, nato pa se moraš registrirati, vpisati mail, geslo, počakati na sporočilo, nato stvar aktivirati in se končno prijaviti.
Že kako leto in pol za te namene z veseljem uporabljam stran, ki se ji reče bugmenot.com, na strani pa so zbrana uporabniška imena in gesla za nebroj strani (tudi slovenske ne manjkajo). Na spletni strani preprosto vpišete naslov strani, ki jo želite obiskati in stran vam izpljuni potrebno uporabniško ime in geslo. Če uporabljate Firefox, je na voljo tudi razširitev, ki vam kar samodejno izpolni uporabniška imena in gesla.
Že kako leto in pol za te namene z veseljem uporabljam stran, ki se ji reče bugmenot.com, na strani pa so zbrana uporabniška imena in gesla za nebroj strani (tudi slovenske ne manjkajo). Na spletni strani preprosto vpišete naslov strani, ki jo želite obiskati in stran vam izpljuni potrebno uporabniško ime in geslo. Če uporabljate Firefox, je na voljo tudi razširitev, ki vam kar samodejno izpolni uporabniška imena in gesla.
četrtek, marec 30, 2006
Ko se sparita Pandora in last.fm
Pandora in Last.fm sta dva krasna načina, da najdete novo glasbo. Oba namreč na podlagi pesmi, ki jih poznate iščeta novo glasbo in vam jo predvajata v obliki spletnega radia. Last.fm je na nek način bolj kul, ker vam vse pesmi, ki jih poslušate shranjuje tudi na vašo osebno spletno stran, ki jo dobite v okviru storitve.
In ravno to sem vedno pogrešal, da se pesmi, ki jih poslušaš preko Pandore ne vpisujejo v seznam na Last.fm. No sedaj je tudi ta prepreka rešena. Tale spletna stran vam vrti pesmi s Pandore in vam jih shranjuje v Last.fm seznam. Če pa vam pesem ni všeč pa lahko preprečite, da bi se to zgodilo. No, na podlagi teh pesmi bo tudi Last.fm našel nove pesmi.
In ravno to sem vedno pogrešal, da se pesmi, ki jih poslušaš preko Pandore ne vpisujejo v seznam na Last.fm. No sedaj je tudi ta prepreka rešena. Tale spletna stran vam vrti pesmi s Pandore in vam jih shranjuje v Last.fm seznam. Če pa vam pesem ni všeč pa lahko preprečite, da bi se to zgodilo. No, na podlagi teh pesmi bo tudi Last.fm našel nove pesmi.
torek, marec 28, 2006
Seznami najboljših stvari
Spet zavajajoč naslov. Ne gre za vse stvari ampak predvsem za knjige, glasbo, filme in kraje. Spletna stran Lists of Bests vam ponudi različne sezname, ki so jih pripravili različni avtorji. Tako imate na primer 100 najboljših angleških knjig po mnenju bralcev BBC ali pa 100 najboljših albumov po mnenju revije Rolling Stone. Za uporabo se morate registrirati, potem pa lahko označite vse stvari, ki ste jih prebrali, preposlušali in pregledali. Če se ena stvar pojavi na več kot dveh seznamih, se vam na drugem seznamu avtomatično označijo stvari, ki ste jih pokljukali na prvem. Zabavno in zanimivo.
Sam sem ugotovil, da sem najboljši na področju knjig, saj sem nekatere sezname prebral tam nekje do 30 odstotkov, kar niti ni bil slab rezultat. Sem bil pa presenetljivo slab pri filmih, kar pa je posledica, da sem gledal zelo malo starejših filmov kot so All About Eve in podobno. No ja, čez 20 let bom verjetno lahko za nazaj kar konkretno pokljukal filme.
Mimogrede, Lists of Bests je član družine strani kot so 43Things, 43Places, 43People in podobno. Gre za strani, kjer lahko napišete kaj počnete in potem o tem obveščate celoten svet. Če vam je kaj do tega.
Sam sem ugotovil, da sem najboljši na področju knjig, saj sem nekatere sezname prebral tam nekje do 30 odstotkov, kar niti ni bil slab rezultat. Sem bil pa presenetljivo slab pri filmih, kar pa je posledica, da sem gledal zelo malo starejših filmov kot so All About Eve in podobno. No ja, čez 20 let bom verjetno lahko za nazaj kar konkretno pokljukal filme.
Mimogrede, Lists of Bests je član družine strani kot so 43Things, 43Places, 43People in podobno. Gre za strani, kjer lahko napišete kaj počnete in potem o tem obveščate celoten svet. Če vam je kaj do tega.
sreda, marec 22, 2006
Par novosti iz Googla
V zadnjih dneh se je Google spet malo prebudil in začel na plano vleči tudi malo bolj konkretne stvari. Prva stvar je Google Finance, ki nudi tipične finančne informacije, kot so podatki o delnicah, njihovi ceni, njihovih premikih in podobno. Stvar je na splošno naletela na mešane odzive, mene pa je osebno najbolj pritegnil vmesnik, ki je resnično pregleden in deluje izredno učinkovito. Za nas v Sloveniji stvar sicer ni tako aktualna, ker pač ni podatkov s Slovenske borze. Mogoče pa bi kdo z naše presvetle ustanove pristopil h Googlu za tak projekt?
Druga zanimiva stvar pa je novost v Googlovem Readerju (ki ga osebno še vedno nimam najrajši). Zdaj vam ta omogoča, da izberete tiste novičke, ki ste jih označili z Googlovo zvezdico, in jih pošljete svojim prijateljem po mailu. Druga možnost pa je meni osebno še bolj zanimiva. Posameznim novicam lahko dodajate oznake, kar ni nič novega. Sedaj pa lahko izberete eno od oznak (recimo "psiho novice") in jih v obliki stalno osvežujočega se seznama novic objavite na svoji spletni strani.
Stvar sem namontiral na desno stran v templateu.
Druga zanimiva stvar pa je novost v Googlovem Readerju (ki ga osebno še vedno nimam najrajši). Zdaj vam ta omogoča, da izberete tiste novičke, ki ste jih označili z Googlovo zvezdico, in jih pošljete svojim prijateljem po mailu. Druga možnost pa je meni osebno še bolj zanimiva. Posameznim novicam lahko dodajate oznake, kar ni nič novega. Sedaj pa lahko izberete eno od oznak (recimo "psiho novice") in jih v obliki stalno osvežujočega se seznama novic objavite na svoji spletni strani.
Stvar sem namontiral na desno stran v templateu.
ponedeljek, marec 20, 2006
Par Firefoxovskih novic
Najprej kul novica: Firefox 2.0 Alpha je že na voljo. Gre še za zelo razvojno različico, ki ni ravno primerna za vsakodnevno uporabo in ne vsebuje vseh novosti, ki bodo na voljo v končni različici. Kljub temu pa lahko fanatični pripadniki kulta ognjenega lisjaka prenesete najnovejše datoteke in preizkusite kakšen je okus prihodnosti.
Druga stvar glede Firefoxa pa je zanimiv seznam varnostnih razširitev tega spletnega brskalnika. S temi razširitvami lahko preverjate ali določena povezava vsebuje viruse, brišete in urejate piškotke, blokirate tečne animacije Flash, preprečite izvajanje raznih skript ter še marsikaj drugega. Nekatere so za običajne smrtnike bolj koristne kot druge, vse pa se splača vsaj pogledati in oceniti, kaj potrebujete. Če drugega ne, namestiti se splača vsaj FlashBlock, s katerim se znebite vseh tistih zoprnih animacij v Flashu.
Technorati Tags: firefox, razširitve
Druga stvar glede Firefoxa pa je zanimiv seznam varnostnih razširitev tega spletnega brskalnika. S temi razširitvami lahko preverjate ali določena povezava vsebuje viruse, brišete in urejate piškotke, blokirate tečne animacije Flash, preprečite izvajanje raznih skript ter še marsikaj drugega. Nekatere so za običajne smrtnike bolj koristne kot druge, vse pa se splača vsaj pogledati in oceniti, kaj potrebujete. Če drugega ne, namestiti se splača vsaj FlashBlock, s katerim se znebite vseh tistih zoprnih animacij v Flashu.
Technorati Tags: firefox, razširitve
četrtek, marec 16, 2006
Google Desktop 3 zapustil beta stanje
Google je predstavil uradno novo različico svojega orodja za iskanje po namizju, Google Desktop Search. Nekih blaznih, šokantnih novosti ni, razen, da lahko sedaj svoj indeks datotek na trdem disku shranite na strežnik in po njem iščete s kateregakoli računalnika. Bi pa vsem priporočil, da te možnosti ne uporabljate, če niste prepričani, da to zares potrebujete in nimate kakšnih podatkov, ki bi vam lahko škodovali.
Aja, lušna novost je tudi, da se z dvema pritiskoma na Ctrl odpre okno za iskanje po Googlu. Priročno.
Technorati Tags: desktop, google
Aja, lušna novost je tudi, da se z dvema pritiskoma na Ctrl odpre okno za iskanje po Googlu. Priročno.
Technorati Tags: desktop, google
sreda, marec 15, 2006
Nova storitev za statistiko blogov
Performancing, avtorji čudovite razširitve za bloganje iz Firefoxa, so predstavili Performancing Metrics. Gre za brezplačno storitev za spremljanje statistike obiska, kot so recimo Statcounter in Google Analytics, ki jih že uporabljam. Stvar na prvi pogled deluje zanimivo in avtorji so predani nadaljnjemu razvoju. Obljubljajo tudi integracijo z zgoraj omenjeno razširitvijo in feede RSS za statistiko. Za vse, ki so obsedeni s statistikami in analizami svojih blogov, je stvar priporočena, če pa tega še ne uporabljate, pa vam pripročam, da prav tako pogledate tole kul stvarco.
Technorati Tags: performancing, metrics, statitstika, blogi
Technorati Tags: performancing, metrics, statitstika, blogi
Prišel sem na prvo stran na reddit
Saj vem, saj vem. Sliši se prav banalno. Toda po dveh tednih brezplodnega poskušanja, sem navdušen, da sem končno odkril zgodbo, ki se je uvrstila na prvo stran strani 
reddit. Če ne veste, kaj je reddit, gre za nekakšne vrste "družbeni" filter za novice. Bralci lahko sami predlagajo zgodbe in če so te dovolj dobre in zanimive, potem pridejo na prvo stran, kjer jih vidi ogromno ljudi.
Sliši se precej trivialno, toda v resnici ni. Zgodba mora biti istočasno zelo zanimiva ali udarna, obenem pa je ni smel odkriti še nihče drug pred vami. In to je precej težko, ker ima reddit zahtevno bralstvo, ki stalno poskuša priti na prvo stran s svojimi zgodbami.
No, danes sem čisto slučajno nekje zasledil zgodbo, da se bo del Afrike kar odcepil. In s tem mislim del celine, čisto geografsko mišljeno. Zgodbo sem pritisnil na reddit, ker je bila relativno nova in zdela se mi je zanimiva. Presenečen sem ugotovil, da je ni predlagal še nihče. Že čez dve uri sem bil na prvi strani za kar je sicer dovolj že osem glasov, ampak prisotnost na prvi strani pomeni tudi, da te vidi več ljudi in lahko glasuje proti tvoji zgodbi. Ob času pisanja sem na petem mestu dneva in se muzam kot maček, ki je ravnokar pojedel lonec mleka
reddit. Če ne veste, kaj je reddit, gre za nekakšne vrste "družbeni" filter za novice. Bralci lahko sami predlagajo zgodbe in če so te dovolj dobre in zanimive, potem pridejo na prvo stran, kjer jih vidi ogromno ljudi. Sliši se precej trivialno, toda v resnici ni. Zgodba mora biti istočasno zelo zanimiva ali udarna, obenem pa je ni smel odkriti še nihče drug pred vami. In to je precej težko, ker ima reddit zahtevno bralstvo, ki stalno poskuša priti na prvo stran s svojimi zgodbami.
No, danes sem čisto slučajno nekje zasledil zgodbo, da se bo del Afrike kar odcepil. In s tem mislim del celine, čisto geografsko mišljeno. Zgodbo sem pritisnil na reddit, ker je bila relativno nova in zdela se mi je zanimiva. Presenečen sem ugotovil, da je ni predlagal še nihče. Že čez dve uri sem bil na prvi strani za kar je sicer dovolj že osem glasov, ampak prisotnost na prvi strani pomeni tudi, da te vidi več ljudi in lahko glasuje proti tvoji zgodbi. Ob času pisanja sem na petem mestu dneva in se muzam kot maček, ki je ravnokar pojedel lonec mleka
torek, marec 14, 2006
Guardianovi komentarji
Couloir Bandit je mojo pozornost pritegnil na Guardianovo spletno mesto Comment is Free. Gre za stran, kjer bodo komentatorji Guardiana in Observerja zapisovali svoje komentarje in analize v obliki blogov. Svoje bralce vabijo h komentiranju svojih zapisov in tako seveda na nek način želijo vzpostaviti bolj svoboden diskurz za svoje vsebine.
Ta njihov projekt pa me žal spomni na podobne slovenske poskuse, predvsem Delo, kjer so si stvar zamislili kot združevanje vidikov ljudi in uredništva. Žal so k bloganju pritegnili le premalo svojih ljudi, še ti pa so v zadnjem času več ali manj nehali s svojim udejstvovanjem. No, Miha Ceglar pripne kakšno recenzijo, Špela Žabkar kakšno fotografijo, Kajzer kakšno fotografijo ali "blooper" in Kučić se vsake toliko časa zbudi in napiše kakšno cvetko o tem, kako težko je nositi laptop in pripadajoče kable.
Delo je svoje avtorje slabo animiral. Kje so dopisniki iz tujine in notranjepolitični komentatorji? Pa kakšen analitik za področje šolstva ali gospodarstva? Zakaj so blogi Delovih novinarjev tako, odkrito povedano, zanič? Včasih se mi zdi, da nimajo kaj dosti za povedati, pa so potem modro tiho. A se mi zdi, da to pri novinarjih ne bi smel biti ravno problem. Ali pač? S tega stališča mi je bolj všeč Večerov pristop, kjer so pač postavili platformo brez nekega ločevanja med novinarji in "navadnimi" ljudmi. Delov pristop je to ločnico postavil, zdaj pa imaš nekatere bloge "raje", ki so bistveno bolj kakovostni od tistih, ki so privzeto postavljeni na piedestal in od njih pač pričakuješ več kot le smešnice.
No ja, mogoče pričakujem preveč, vendar moram reči, da sem od Delovega bloga pričakoval veliko. Njihov korak se mi je zdel pogumen in na nek način inovativen. Toda blog ni revija, ki jo postaviš in jo potem pustiš, da živi svoje življenje. Namesto, da bi se potrudili in ga sproti prenavljali in poskušali izboljšati, so ga pustili stagnirati. Žal.
Ta njihov projekt pa me žal spomni na podobne slovenske poskuse, predvsem Delo, kjer so si stvar zamislili kot združevanje vidikov ljudi in uredništva. Žal so k bloganju pritegnili le premalo svojih ljudi, še ti pa so v zadnjem času več ali manj nehali s svojim udejstvovanjem. No, Miha Ceglar pripne kakšno recenzijo, Špela Žabkar kakšno fotografijo, Kajzer kakšno fotografijo ali "blooper" in Kučić se vsake toliko časa zbudi in napiše kakšno cvetko o tem, kako težko je nositi laptop in pripadajoče kable.
Delo je svoje avtorje slabo animiral. Kje so dopisniki iz tujine in notranjepolitični komentatorji? Pa kakšen analitik za področje šolstva ali gospodarstva? Zakaj so blogi Delovih novinarjev tako, odkrito povedano, zanič? Včasih se mi zdi, da nimajo kaj dosti za povedati, pa so potem modro tiho. A se mi zdi, da to pri novinarjih ne bi smel biti ravno problem. Ali pač? S tega stališča mi je bolj všeč Večerov pristop, kjer so pač postavili platformo brez nekega ločevanja med novinarji in "navadnimi" ljudmi. Delov pristop je to ločnico postavil, zdaj pa imaš nekatere bloge "raje", ki so bistveno bolj kakovostni od tistih, ki so privzeto postavljeni na piedestal in od njih pač pričakuješ več kot le smešnice.
No ja, mogoče pričakujem preveč, vendar moram reči, da sem od Delovega bloga pričakoval veliko. Njihov korak se mi je zdel pogumen in na nek način inovativen. Toda blog ni revija, ki jo postaviš in jo potem pustiš, da živi svoje življenje. Namesto, da bi se potrudili in ga sproti prenavljali in poskušali izboljšati, so ga pustili stagnirati. Žal.
Trač naš vsakdanji
Ena mojih šibkih točk (in imam jih nešteto) je tudi naklonjenost tračem. Niti ne kupujem raznih revij in ne gledam raznih E+ in podobno, vendar če imam priložnost, vsekakor pregledam strani, da bi videl kaj se dogaja z Jennifer Anniston, Bradom Pittom, Catherine Zeta Jones ali kakšno drugo zvezdo. Blogi so bili za tovrstne trače pravo razodetje, saj so trač blogi po popularnosti in razširjenosti skoraj zagotovo na tretjem mestu, takoj za tehnologijo in politiko.
No, pred časom sem pisal o posebnih orodjih za bloge, ki ocenjujejo, katere teme so v določenem najbolj priljubljene in komentirane. Sedaj je poleg take strani za politiko in tehnologijo na voljo tudi taka za trač strani. Imenuje se WeSmirch in izvedel sem, da je Michael Douglas zagovornik Jennifer Anniston, Angelina Jolie načrtuje poroko, Kevin Federline si želi postati slačifant, Sex Pistols niso želeli postati člani Rock'n'roll Hall of Fame, Chef iz South Parka noče več nastopati, ker sta se avtorja zajebavala iz scientologoije, Charlize Theron je spet samska, Keanu Reeves ignorira govorice o svoji homoseksualnosti in Lindsay Lohan meni, da je seks "groovy". No, jaz tudi.
No, pred časom sem pisal o posebnih orodjih za bloge, ki ocenjujejo, katere teme so v določenem najbolj priljubljene in komentirane. Sedaj je poleg take strani za politiko in tehnologijo na voljo tudi taka za trač strani. Imenuje se WeSmirch in izvedel sem, da je Michael Douglas zagovornik Jennifer Anniston, Angelina Jolie načrtuje poroko, Kevin Federline si želi postati slačifant, Sex Pistols niso želeli postati člani Rock'n'roll Hall of Fame, Chef iz South Parka noče več nastopati, ker sta se avtorja zajebavala iz scientologoije, Charlize Theron je spet samska, Keanu Reeves ignorira govorice o svoji homoseksualnosti in Lindsay Lohan meni, da je seks "groovy". No, jaz tudi.
ponedeljek, marec 13, 2006
Boljši način za zanimive fotografije na Flickru
Flickr ima posebno stran, na kateri si lahko ogledate zanimive fotografije tistega dne. Toda na eni strani je le nekaj fotografij, za nove pa morate stalno osveževati stran. Flickr Leech to težavo odpravi in na eni strani nudi ogromno zanimivih fotk za določen datum, možno pa je iskanje po uporabnikih, oznakah in podobno. Lušno.
Technorati Tags: flickr
Technorati Tags: flickr
nedelja, marec 12, 2006
Kalkulator na spletu
Včasih pride prav kalkulator, ki malo presega tistega v Windowsih in v taki situaciji se lahko človek po novem obrne na spletni kalkulator Calcoolate.com. Stvar poleg osnovnih funkcionalnosti nudi tudi nekaj malo napredejših matematičnih funkcij (sinusi, kosinusi), poleg tega pa ima vključen tudi način za pretvarjanje merskih enot, kar lahko pride zelo prav.
Mimogrede, osnovne matematične funkcije lahko opravlja tudi Google. V iskalno polje preprosto vpišete formulo (recimo 5*8) in iskalnik vam izračuna rezultat. Primerno, kadar se vam mudi.
Mimogrede, osnovne matematične funkcije lahko opravlja tudi Google. V iskalno polje preprosto vpišete formulo (recimo 5*8) in iskalnik vam izračuna rezultat. Primerno, kadar se vam mudi.
sreda, marec 08, 2006
Sodelovanje pri ustvarjanju bloga
Evo, testiram novo anketarsko storitev pa zastavljam novo vprašanje: Bi sodelovali z drugim blogerjem pri ustvarjanju bloga?
Urejanje fotografij preko spleta
Pixoh je nova spletna storitev, ki omogoča urejanje fotografij in slik kar preko spletne strani. Na katerikoli strani lahko kliknete na zaznamek (bookmarklet) in nato opravite osnovne popravke slike. Popravki, ki so vam na voljo so: spreminjanje velikosti, rezanje (crop) ter rotacija slike. Za čisto osnovne popravke je stvar v redu, vsekakor pa ne gre za Photoshop. Slike lahko naložite tudi z diska, mislim pa, da ima stvar probleme z večjimi slikami. Lahko sem recimo odprl manjšo sliko s Flickra, z diska pa večja ni šla.
Slike lahko shranite na Flickr (imeti morate odprt račun) ali pa na disk v različnih oblikah, kot so JPG, PDF, TIF in PSD.
Stvar ni popolnoma nezanimiva, tako da predlagam ogled.
Technorati Tags: fotografije
Slike lahko shranite na Flickr (imeti morate odprt račun) ali pa na disk v različnih oblikah, kot so JPG, PDF, TIF in PSD.
Stvar ni popolnoma nezanimiva, tako da predlagam ogled.
Technorati Tags: fotografije
petek, marec 03, 2006
Zmagovalci tekmovanja za najboljšo Firefoxovo razširitev
Po dolgem času spet en zapis. Mozilla je razglasila zmagovalce najboljših razširitev za Firefox. Nagrado za najboljšo novo razširitev je prejel Reveal, ki ti omogoča pregled trenutno odprtih jezičkov in njihove zgodovine. Zelo zanimivo.
Nagrado za najboljšo nadgradnjo razširitve je prejel Web Developer, namenjen spletnim razvijalcem. Nagrado za najboljše izkoriščanje novih možnosti v Firefoxu 1.5 pa je prejela razširitev Firefox Showcase.
Technorati Tags: firefox, razširitve
Nagrado za najboljšo nadgradnjo razširitve je prejel Web Developer, namenjen spletnim razvijalcem. Nagrado za najboljše izkoriščanje novih možnosti v Firefoxu 1.5 pa je prejela razširitev Firefox Showcase.
Technorati Tags: firefox, razširitve
nedelja, februar 26, 2006
Zgodovinski filmčki na Google Video
Google je na svoji spletni strani za video vsebine Google Video predstavil zbirko videov iz narodnih arhivov ameriške vlade. Gre za različne filmčke, ki so jih zbrali obrambno ministrstvo, vesoljska agencija NASA in notranje ministrstvo. Filmi so seveda stari in segajo nekje od prve svetovne vojne pa do leta 1980. Je pa zanimivo gledati novice, ki jih je med drugo svetovno vojno ameriška vlada vrtela po kinodvoranah v tujini. Priporočam predvsem navdušencem nad zgodovino.
Technorati Tags: google video, zgodovina
Technorati Tags: google video, zgodovina
sobota, februar 25, 2006
Shranite spletne strani na disk
Unipage je zanimiv programček, ki vam omogoča, da na disk shranite celotno stran. Programček si prenesete na disk, ga namestite in nato v okno preprosto vpišete naslov strani, ki jo želite shraniti. Posebnost programa je, da naj bi spletno stran shranil skupaj z vsemi elementi, torej tudi kompleksnimi javascripti in podobno. Avtorji pravijo, da je stvar bistveno boljša kot PDF, ker omogoča tako dinamične vsebine kot možnost pregledovanja strani v spletnem brskalniku, kar torej odstrani potrebo po počasnem, požrešnem in v vseh možnh pogledih zoprnem Acrobat Readerju.
Technorati Tags: unipage, splet
Technorati Tags: unipage, splet
četrtek, februar 23, 2006
Večerovi blogi v časopisu
Zadnjič sem vas opozoril, da se je Večer odločil, da bo bloge objavljal tudi v tiskani obliki, kar je absolutno kul, saj s tem ponudijo večji doseg blogerjem in jim seveda dajo tudi priznanje za njihovo delo. Žal je za menoj peklenski dan, v katerem sem samo norel sem ter tja ter poskusil kupiti tiskano izdajo Večera v Leclercu, pa so imeli samo tiste povezane z nekim DVD-jem. Tako ga pač nisem kupil in šele zdajle na spletu pogledal, kaj so objavili. Zaenkrat stvar izgleda tako, da so objavili dva zapisa iz dveh blogov. Eden je precej znani Had:, drugi pa Iztok Kramberger.
Zaenkrat čestitke Večeru za pogumen korak. Sedaj pa se začne tisto najtežje. Poskušati iz tega potegniti nekaj konkretnega in koristnega tako za medijski kot blogerski prostor. Osebno upam, da bo to postal neke sorte prestiž, ki bo pripomogel k temu, da se bo kakovost slovenskih blogov izboljševala. Seveda bi bilo še bolje, če bi blogerjem kapnilo nekaj denarja, ampak to je zaenkrat definitivno nekje pod naslovom "Sanja svinja kukuruz".
Zaenkrat čestitke Večeru za pogumen korak. Sedaj pa se začne tisto najtežje. Poskušati iz tega potegniti nekaj konkretnega in koristnega tako za medijski kot blogerski prostor. Osebno upam, da bo to postal neke sorte prestiž, ki bo pripomogel k temu, da se bo kakovost slovenskih blogov izboljševala. Seveda bi bilo še bolje, če bi blogerjem kapnilo nekaj denarja, ampak to je zaenkrat definitivno nekje pod naslovom "Sanja svinja kukuruz".
Zajec obrcal pasjo vprego
Ja, res se je to zgodilo. Na Norveškem. Velik in agresiven zajec je obrcal pasjo vprego. Vsaj tako poroča RTV Slovenija. Toda, kolikor je članek že zabaven, so še zabavnejše sorodne novice: "Zajec Herman je pravi velikan", "Zajček je rešil nosečnico", "Zajček zažgal kolibo" in pa seveda "Policista Zajcu nudila prvo pomoč". RTV ima očitno hud fetiš z zajci. Če pa vam zajcev še ni dovolj, z nekaj zajčki postreže tudi Google News.
Technorati Tags: razno, zajci
Technorati Tags: razno, zajci
torek, februar 21, 2006
Bo četrtek prelomni dan za bloge?
Ravno zadnjič sem jadikoval nad dejstvom, da slovenski časopisi sicer razmišljajo o blogih, sem ter tja v blogovske vode celo pomočijo kakšen prst, vendar nobeden izmed njih ni pripravljen narediti tistega koraka naprej, ki bi pomenil nekakšen napredek. Moj predlog je bil (že pred časom), naj bloge vključijo v svoje tradicionalne vsebine.
No, očitno slovenski časopisi razmišljajo tudi v tej smeri. Ravno pod zgoraj linkani prispevek je namreč eden izmed Večerovih urednikov, ki je odgovoren tudi za Večerov projekt blogov, objavil komentar, da bo Večer ta četrtek pričel z objavljanjem blogov v tiskani obliki. Mislim, da si Večer za ta korak zasluži pohvalo, čeprav moramo seveda še videti v kakšni obliki in obsegu se bo to zgodilo.
Me pa zanima, kako se bo ta eksperiment iztekel. Kljub mojem dramatičnem vprašanju iz naslova, načeloma ne pričakujem neke revolucije. Nikakor ne mislim, da bodo blogi izpodrinili klasične medije, sem pa prepričan, da so blogi odlično orodje, da klasični mediji razširijo svoj obseg in širino pogledov. Britanski Guardian, recimo, bloge uporablja v svojih blogih z namenom predstavljanja različnih mnenj glede posameznih vprašanj. Mislim, da to ni slab pristop, ki ne škodi ne avtoriteti medija in istočasno glasove blogov postavi nekje med mnenja "strokovnjakov" in mnenja "ljudi z ulice".
Kakorkoli že, napeto pričakujem četrtkov Večer, da vidim, kako bodo blogi v Sloveniji vstopili v medijski prostor.
Technorati Tags: blogi, večer, klasični mediji
No, očitno slovenski časopisi razmišljajo tudi v tej smeri. Ravno pod zgoraj linkani prispevek je namreč eden izmed Večerovih urednikov, ki je odgovoren tudi za Večerov projekt blogov, objavil komentar, da bo Večer ta četrtek pričel z objavljanjem blogov v tiskani obliki. Mislim, da si Večer za ta korak zasluži pohvalo, čeprav moramo seveda še videti v kakšni obliki in obsegu se bo to zgodilo.
Me pa zanima, kako se bo ta eksperiment iztekel. Kljub mojem dramatičnem vprašanju iz naslova, načeloma ne pričakujem neke revolucije. Nikakor ne mislim, da bodo blogi izpodrinili klasične medije, sem pa prepričan, da so blogi odlično orodje, da klasični mediji razširijo svoj obseg in širino pogledov. Britanski Guardian, recimo, bloge uporablja v svojih blogih z namenom predstavljanja različnih mnenj glede posameznih vprašanj. Mislim, da to ni slab pristop, ki ne škodi ne avtoriteti medija in istočasno glasove blogov postavi nekje med mnenja "strokovnjakov" in mnenja "ljudi z ulice".
Kakorkoli že, napeto pričakujem četrtkov Večer, da vidim, kako bodo blogi v Sloveniji vstopili v medijski prostor.
Technorati Tags: blogi, večer, klasični mediji
nedelja, februar 19, 2006
Se lahko blogi in klasični mediji povežejo?
BlogBurst je storitev, ki blogerjem omogoča, da prijavijo svoje bloge v omrežje BlogBurst, ki je potem na voljo klasičnim založnikom. Ti lahko ptem posamezne zapise iz udeležnih blogov objavijo na svoji spletni strani. Zaenkrat še ni govora o plačilu za objavo, se bo pa morala ob objavljenem zapisu nahajati povezava na izvirni blog ter podatki o blogerju.
Zaenkrat v projektu sodelujejo različni časopisi, med katerimi so Washington Post, San Francisco Chronicle in Houston Chronicle.
Zamisel je vsekakor zanimiva in precej skladna z mojim predlogom, ki sem ga pred časom objavil na Delovem blogu. Zagovarjal sem nareč tezo, da je potrebno blogerje na nek način nagraditi. Ta nagrada je lahko denarna (recimo z oglasi, v smislu AdSense, kjer bloger dobi del prihodka od oglasov na njegovem blogu) ali pa nedenarna, kjer bi šlo seveda za objave v časopisu ali pa na glavni spletni strani. Žal se Delo takrat ni zares odzvalo in blogi sedaj životarijo kot precej brezvezen privesek glavni strani.
Moja teorija v tistem času je bila namreč, da lahko medij iz blogov potegne veliko. Toda težava je v tem, da veliko ljudi brez take ali drugačne motivacije ne bo ustvarjalo vsebine. Delov blog se tako zaenkrat kaže za veliko razočaranje, čeprav sem jim že pred pol leta predlagal naj naredijo točno to, kar sedaj dela BlogBurst.
Kaj bi bil lahko sedaj naslednji korak? Podobna storitev za slovenski prostor. Siblogs vsak dan postreže z zanimivi prispevki. Vsi seveda niso primerni za naslovnico Dela, Dnevnika ali Večera, nekateri pa so dovolj kakovostni, da bi z manjšimi napori z uredniške strani in malo motivacije lahko prispevali h kakovosti medijskega prostora. Ne dvomim, da bi lahko blogerji napolnili vsaj eno stran na teden. In to je precej konzervativna ocena, ki nikakor ne upošteva kakovosti slovenske blogosfere.
Technorati Tags: blogi, klasični mediji
Zaenkrat v projektu sodelujejo različni časopisi, med katerimi so Washington Post, San Francisco Chronicle in Houston Chronicle.
Zamisel je vsekakor zanimiva in precej skladna z mojim predlogom, ki sem ga pred časom objavil na Delovem blogu. Zagovarjal sem nareč tezo, da je potrebno blogerje na nek način nagraditi. Ta nagrada je lahko denarna (recimo z oglasi, v smislu AdSense, kjer bloger dobi del prihodka od oglasov na njegovem blogu) ali pa nedenarna, kjer bi šlo seveda za objave v časopisu ali pa na glavni spletni strani. Žal se Delo takrat ni zares odzvalo in blogi sedaj životarijo kot precej brezvezen privesek glavni strani.
Moja teorija v tistem času je bila namreč, da lahko medij iz blogov potegne veliko. Toda težava je v tem, da veliko ljudi brez take ali drugačne motivacije ne bo ustvarjalo vsebine. Delov blog se tako zaenkrat kaže za veliko razočaranje, čeprav sem jim že pred pol leta predlagal naj naredijo točno to, kar sedaj dela BlogBurst.
Kaj bi bil lahko sedaj naslednji korak? Podobna storitev za slovenski prostor. Siblogs vsak dan postreže z zanimivi prispevki. Vsi seveda niso primerni za naslovnico Dela, Dnevnika ali Večera, nekateri pa so dovolj kakovostni, da bi z manjšimi napori z uredniške strani in malo motivacije lahko prispevali h kakovosti medijskega prostora. Ne dvomim, da bi lahko blogerji napolnili vsaj eno stran na teden. In to je precej konzervativna ocena, ki nikakor ne upošteva kakovosti slovenske blogosfere.
Technorati Tags: blogi, klasični mediji
petek, februar 17, 2006
Elektronska pošta namesto feedov RSS
Moja stalna zamera feedom RSS je to, da večini ljudi ni ravno najbolje jasno kaj dejansko so in kako jih uporabljati. Za uporabljanje moraš namreč bodisi nameščati programsko opremo ali pa se prijaviti na eno od spletnih storitev, kot sta na primer Rojo ali pa Bloglines. Toda vse to zahteva dodaten napor, ki zahteva nekaj znanja in tudi resno željo po spremljanju teh stalnih novic.
Seveda pa obstajajo tudi drugi načini. Feedblitz nudi zanimivo storitev, kjer avtor bloga vpiše svoj RSS feed v storitev, nato pa lahko svoje novice pošilja preko elektronske pošte. Tak pristop ima dve prednosti. Prva je, da lahko uporabniki izkoristijo svoj obstoječi elektronski naslov in programsko opremo za prejemanje novic. Druga prednost pa je, da so novice tako na voljo enkrat dnevno (lahko tudi manj, vendar mislim, da to ni interes nikogar), ko jih lahko človek prebere, ko ima čas.
Storitev sem vključil tudi v svoj blog pod vse tiste gumbe za naročanje na vire RSS (je to sploh dobro ime?). Postopek je preprost. Vpišete svoj elektronski naslov in kliknete na gumb. To vas odpelje do strani, kjer morate potrditi svoj naslov in vpisati kodo (za preprečevanje spamanja). Po tem prejmete potrdilno pošto in nato lahko preprosto določite kako pogosto želite prejemati elektronsko pošto in podobno. Tudi odjava je preprosta.
Jaz pa seveda prisegam, da elektronskih naslovov ne nameravam zlorabljati. Seveda pa je na internetu to vedno vprašljivo. Odločitev je ne nazadnje vedno na strani uporabnika.
Technorati Tags: epošta, rss, feedblitz
Seveda pa obstajajo tudi drugi načini. Feedblitz nudi zanimivo storitev, kjer avtor bloga vpiše svoj RSS feed v storitev, nato pa lahko svoje novice pošilja preko elektronske pošte. Tak pristop ima dve prednosti. Prva je, da lahko uporabniki izkoristijo svoj obstoječi elektronski naslov in programsko opremo za prejemanje novic. Druga prednost pa je, da so novice tako na voljo enkrat dnevno (lahko tudi manj, vendar mislim, da to ni interes nikogar), ko jih lahko človek prebere, ko ima čas.
Storitev sem vključil tudi v svoj blog pod vse tiste gumbe za naročanje na vire RSS (je to sploh dobro ime?). Postopek je preprost. Vpišete svoj elektronski naslov in kliknete na gumb. To vas odpelje do strani, kjer morate potrditi svoj naslov in vpisati kodo (za preprečevanje spamanja). Po tem prejmete potrdilno pošto in nato lahko preprosto določite kako pogosto želite prejemati elektronsko pošto in podobno. Tudi odjava je preprosta.
Jaz pa seveda prisegam, da elektronskih naslovov ne nameravam zlorabljati. Seveda pa je na internetu to vedno vprašljivo. Odločitev je ne nazadnje vedno na strani uporabnika.
Technorati Tags: epošta, rss, feedblitz
četrtek, februar 16, 2006
Skupina za pomoč uporabnikom Bloggerja
Blogger je končno dobil svojo uporabniško skupino, kjer lahko uporabniki zastavljajo vprašanja in ponujajo odgovore drugim uporabikom. Na prvi pogled bo stvar koristen pripomoček za vse, ki bi radi malo prilagodili svoje predloge na Bloggerju pa ne vedo kako. Vprašanja in odgovori so s področij težav pri objavljanju, prilagajanja predlog, splošnih nasvetov in problemov.
nedelja, februar 12, 2006
Nova anketa
Technorati sodi med zanimivejše storitve za blogerje. Z njim lahko pogledaš kdo ima povezave do tvojega bloga, kako pogosto se ljudje navezujejo nate in o čem na splošno ljudje pišejo v svojih blogih. Moje vprašanje za bralce je: ali uporabljate Technorati. In če ga, za kakšen namen. Na prvo vprašanje lahko odgovorite v priročni grafični anketi, na drugo pa v komentarjih.
Zelo kul ohranjevalnik zaslona
Večina ljudi nas uporablja privzeti ohranjevalnik zaslona v Windows. Govorim o tistem logotipu, ki skače sem ter tja po zaslonu in je nasploh dolgočasen. Eden od razlogov, da novih ne namestimo je, da jih bodisi ne znamo, ali pa je iskanje novih ohranjevalnikov povezanih z veliki tveganji. Ravno take datoteke senamreč vedno nahajajo na straneh z reklamnimi okni, za prenos je potrebno vpisati naslov elektronske pošte, v datotekah se skrivajo vohunski programi in podobno. Res, stvar ni najbolj prijetna.
Toda ohranjevalniki zaslona so lahko zelo kul. V distribucijah Linux jih je ponavadi celo morje, med katerimi se najdejo tudi zelo kul. Toda tu govorimo o WIndows. Pred kratkim sem odkril ohranjevalnik zaslona z zanimivim imenom electric sheep, ki temelji na odprti kodi in je nekoliko drugačen od običajnih ohranjevalnikov, saj gre za "skupinski ohranjevalnik". Gre za to, da se nove oblike prenašajo prek interneta z drugih računalnikov, ki imajo nameščen isti program. Vsak računalnik posebej obdeluje podatke in jih potem posreduje ostalim računalnikom. V osnovi gre za zelo lepe fraktalne strukture, ki jih je pravi užitek gledati, lahko pa jih kot vizualizacijo priklopite tudi v svoj predvajalnik.
Edino, kar je mogoče slabost tega programa je, da je potrebno najprej kar precej dolgo čakati, preden se prenesejo prvi podatki, na podlagi katerih dobite ohranjevalnik. Toda čakanje se, vsaj v tem primeru, splača.
Toda ohranjevalniki zaslona so lahko zelo kul. V distribucijah Linux jih je ponavadi celo morje, med katerimi se najdejo tudi zelo kul. Toda tu govorimo o WIndows. Pred kratkim sem odkril ohranjevalnik zaslona z zanimivim imenom electric sheep, ki temelji na odprti kodi in je nekoliko drugačen od običajnih ohranjevalnikov, saj gre za "skupinski ohranjevalnik". Gre za to, da se nove oblike prenašajo prek interneta z drugih računalnikov, ki imajo nameščen isti program. Vsak računalnik posebej obdeluje podatke in jih potem posreduje ostalim računalnikom. V osnovi gre za zelo lepe fraktalne strukture, ki jih je pravi užitek gledati, lahko pa jih kot vizualizacijo priklopite tudi v svoj predvajalnik.
Edino, kar je mogoče slabost tega programa je, da je potrebno najprej kar precej dolgo čakati, preden se prenesejo prvi podatki, na podlagi katerih dobite ohranjevalnik. Toda čakanje se, vsaj v tem primeru, splača.
petek, februar 10, 2006
Olimpijska prizorišča na Google Earth
Google je počastil začetek olimpijskih iger z novimi satelitskimi slikami Torina. Z njihove uradne strani si lahko prenesete datoteko KMZ in si ogledujete slike Torina in okolice v visoki ločljivosti ter označenimi dogodki. Vsak dogodek ima tudi kratek opis in urnik, kdaj se bo stvar dogajala.
Technorati Tags: google earth, torino, olimpijada
Technorati Tags: google earth, torino, olimpijada
četrtek, februar 09, 2006
Ptica za predvajanje glasbe
Včeraj je končno prispel Songbird, predvajalnik (oziroma uradno brskalnik) glasbe, ki je zgrajen na Mozillini kodni bazi. S tem se je pridružil celi jatu drugih ptic na mojem računalniku, med katerimi so Songbird, Thunderbird, Sunbird (koledar), Flock ter Colibri. Stvar je obljubljala veliko, v resnici pa je na njej le malo stvari, ki bi me resnično prepričale.
Sicer sem Songbird preizkušal bolj malo časa, tako da končne ocene še ne mislim podati, vendar so nekatere stvari na njem premalo domišljene, da bi me prepričal, da presedlam s svojega ljubljenega Winampa.
Najprej je seveda predvajalnik. Najprej pregleda vaše direktorije in preveri kakšna glasba je v njih. Lahko mu določite katere mape naj spremlja in osvežuje svojo interno zbirko. Večino pesmi je preproznal v redu, nekatrerih pa iz neznanega razloga ne, kar mu gre zapisati v minus. S seznami skladb se še nisem kaj dosti igral, čeprav Songbird ponuja možnost izdelave lastnih seznamov ali pa "pametnih" seznamov, ki jih ustvari na podlagi določenih kriterijev (recimo, 40 skladb iz žanra rock).
Toda Songbird ni le predvajalnik, je brskalnik. To v osnovi pomeni, da imate iz enega programa dostop do glasbenih trgovin, podcastov, spletnih radiev ter drugih omrežnih storitrev. Načeloma to ni slabo. Avtorji so dodali tudi možnost brskanja med datotekami na spletni strani, kar v praksi pomeni, da imate v ločenem delu okna ob obisku spletnega radia (recimo Shoutcast) navedene vse datoteke na strani. Sliši se kul, vendar so te datoteke v osnovi poimenovane 3254n345nhh.mp3 ali pa kaj drugega, čeprav recimo na strani piše Interpol radio. Tako je brskalnik med datotekami bolj omejeno uporaben.
Vgrajen brskalnik ima še eno pomanjkljivost. Ko obiščete spletno stran, ki recimo uporablja Flash (na primer Odeo za podcaste) morate ponovno nameščati Flash, čeprav ste ga mogoče že namestili za Firefox. Tečno in nepotrebno.
Zanimiva prednost, ki jo prinaša brskalnik v okolje predvajalnika je recimo hiter dostop do besedil skladb. Ko poslušate skladbo, preprosto z desnim gumbom kliknete na ime skladbe in opravite iskanje po besedilih z Googlom. Prav tako lahko izvajalca poiščete v več različnih iskalnikih.
Prvi vtisi so tako mešani. Nekatere stvari so mi všeč, spet druge se mi zdijo nekoristne ali pa slabo izdelane. e pa res, da gre za zgodnjo razvojno različico in torej pričakovanja ne smejo biti previsoka. Kogar zanima si ga lahko prenese iz različnih rezervnih strežnikov, saj glavna stran ne dela.
Sicer sem Songbird preizkušal bolj malo časa, tako da končne ocene še ne mislim podati, vendar so nekatere stvari na njem premalo domišljene, da bi me prepričal, da presedlam s svojega ljubljenega Winampa.
Najprej je seveda predvajalnik. Najprej pregleda vaše direktorije in preveri kakšna glasba je v njih. Lahko mu določite katere mape naj spremlja in osvežuje svojo interno zbirko. Večino pesmi je preproznal v redu, nekatrerih pa iz neznanega razloga ne, kar mu gre zapisati v minus. S seznami skladb se še nisem kaj dosti igral, čeprav Songbird ponuja možnost izdelave lastnih seznamov ali pa "pametnih" seznamov, ki jih ustvari na podlagi določenih kriterijev (recimo, 40 skladb iz žanra rock).Toda Songbird ni le predvajalnik, je brskalnik. To v osnovi pomeni, da imate iz enega programa dostop do glasbenih trgovin, podcastov, spletnih radiev ter drugih omrežnih storitrev. Načeloma to ni slabo. Avtorji so dodali tudi možnost brskanja med datotekami na spletni strani, kar v praksi pomeni, da imate v ločenem delu okna ob obisku spletnega radia (recimo Shoutcast) navedene vse datoteke na strani. Sliši se kul, vendar so te datoteke v osnovi poimenovane 3254n345nhh.mp3 ali pa kaj drugega, čeprav recimo na strani piše Interpol radio. Tako je brskalnik med datotekami bolj omejeno uporaben.
Vgrajen brskalnik ima še eno pomanjkljivost. Ko obiščete spletno stran, ki recimo uporablja Flash (na primer Odeo za podcaste) morate ponovno nameščati Flash, čeprav ste ga mogoče že namestili za Firefox. Tečno in nepotrebno.
Zanimiva prednost, ki jo prinaša brskalnik v okolje predvajalnika je recimo hiter dostop do besedil skladb. Ko poslušate skladbo, preprosto z desnim gumbom kliknete na ime skladbe in opravite iskanje po besedilih z Googlom. Prav tako lahko izvajalca poiščete v več različnih iskalnikih.
Prvi vtisi so tako mešani. Nekatere stvari so mi všeč, spet druge se mi zdijo nekoristne ali pa slabo izdelane. e pa res, da gre za zgodnjo razvojno različico in torej pričakovanja ne smejo biti previsoka. Kogar zanima si ga lahko prenese iz različnih rezervnih strežnikov, saj glavna stran ne dela.
Nova različica Google Destop Search
Zdi se mi, da Google relativno hitro predstavlja nove različice svojega iskalnika za namizje. Nova različica (ki je še v preizkusni fazi) ne prinaša nič revolucionarno novega. Glavne novosti:
Technorati Tags: google, iskanje, namizje
- Možnost premikanja infomrativnih oken kamorkoli na namizje. Prej so bila lahko okenca le v stranski vrstici, zdaj pa jo lahko premaknete kamorkoli. Nič posebnega.
- Izboljšana stran z nastavitvami. Prej je bila vse skupaj ena sama stran, sedaj pa je razdeljena v več strani.
- Lahko preprečite iskanje po računalniku z opcijo Lock Search.
- Indeksiranje datotek .zip
- Iskanje po več računalnikih. Ta opcija je škakljiva, ker to pomeni, da je indeks z vsebino datotek shranjen na Googlovih strežnikih. Osebno nisem ravno navdušen na to opcijo, ki je celo privzeto vklopljena. Predlagam pazljivo uporabo.
Technorati Tags: google, iskanje, namizje
torek, februar 07, 2006
Voda, naš največji ekološki sovražnik
Provokativen naslov, čeprav malo zavajajoč. Gre namreč za ustekleničeno vodo, ki predstavlja orjaško obremenitev za okolje, čeprav v resnici ustekleničena voda ponavadi ni kaj prida boljša od tiste iz pipe. Težava leži v tem, da se za proizvodnjo vode porabi ogromno nafte (po podatkih članka, naj bi za potrebe ustekleničene vode ZDA letno porabili 1,5 milijona sodčkov nafte, kar je dovolj za 100.000 avtomobilov letno). Poleg tega vse te steklenice predstavljajo orjaško težavo za recikliranje, steklenica pa očitno potrebuje 1000 let, da se biološko razgradi. Potem pa je tu še težava porabe nafte za prevoz. Voda, ki priteče po pipah, je zelo učinkovit način transporta. Voda v steklenicah pa ne, saj jih je treba prelagati med kamioni in podobno.
Sicer osebno nimam nič proti ustekleničeni vodi, sami po sebi. Recimo, v avtu je idealna rešitev za žejo (ker pijem več ali manj samo vodo). Toda, da bi pil vodo iz steklenice namesto vode iz pipe ... Ne vem, ampak tu pri nas voda iz pipe sploh ni slaba. No, pa sem spet zaplaval v ekološke vode. To je verjetno še ostanek iz ekološkega krožka, ki sem ga obiskoval v tretjem in četrtem razredu.
Aja, mimogrede. Evian, spelled backwards is Naive. Food for thought.
Technorati Tags: ekologija, voda
Sicer osebno nimam nič proti ustekleničeni vodi, sami po sebi. Recimo, v avtu je idealna rešitev za žejo (ker pijem več ali manj samo vodo). Toda, da bi pil vodo iz steklenice namesto vode iz pipe ... Ne vem, ampak tu pri nas voda iz pipe sploh ni slaba. No, pa sem spet zaplaval v ekološke vode. To je verjetno še ostanek iz ekološkega krožka, ki sem ga obiskoval v tretjem in četrtem razredu.
Aja, mimogrede. Evian, spelled backwards is Naive. Food for thought.
Technorati Tags: ekologija, voda
Zgodovina Google Talk pogovorov
Ob predstavitvi Google Talka mi ni bilo čisto jasno, zakaj manjka tako ključna možnost, kot je shranjevanje zgodovine pogovorov. Moram reči, da Google Talk uporabljam ves čas, ker je zelo preprost in špartanski, čeprav razumem zakaj večini ljudi ravno zaradi tega ni všeč. To in pa seveda pomanjkanje združljivosti z drugimi ponudniki internetnega klepetanja, kot so AOL, MSN in Yahoo!
No sedaj so predstavili tudi shranjevanje zgodovine pogovorov, ki se presenetljivo shranjuje v vaš poštni nabiralnik, ki ga tako ali tako imate, če uporabljate Google Talk. Na ta način lahko po zgodovini preprosto iščete in jo imate na voljo na kateremkoli računalniku, kar je precej kul. Shranjevanje klepetov morate potrditi tako v nabiralniku kot v Google Talku. Pogovori se shranjujejo v posebno mapo in so tako hitro dostopni.
Govori se tudi, da Google predstavlja novost Gmail Chat, kjer naj bi s svojimi stiki, ki uporabljajo Gmail ali Google Talk klepetali kar preko spletne strani, oziroma poštnega nabiralnika. Ta možnost naj bi se v tem trenutku še preizkušala in ni na voljo vsem uporabnikom.
Technorati Tags: google, mail, takojšnje sporočanje
No sedaj so predstavili tudi shranjevanje zgodovine pogovorov, ki se presenetljivo shranjuje v vaš poštni nabiralnik, ki ga tako ali tako imate, če uporabljate Google Talk. Na ta način lahko po zgodovini preprosto iščete in jo imate na voljo na kateremkoli računalniku, kar je precej kul. Shranjevanje klepetov morate potrditi tako v nabiralniku kot v Google Talku. Pogovori se shranjujejo v posebno mapo in so tako hitro dostopni.
Govori se tudi, da Google predstavlja novost Gmail Chat, kjer naj bi s svojimi stiki, ki uporabljajo Gmail ali Google Talk klepetali kar preko spletne strani, oziroma poštnega nabiralnika. Ta možnost naj bi se v tem trenutku še preizkušala in ni na voljo vsem uporabnikom.
Technorati Tags: google, mail, takojšnje sporočanje
Finalisti razširitev za Firefox
Mozilla je pred časom razpisala tekmovanje med razvijalci razširitev za Firefox, v okviru katerega naj bi poiskali najboljše razširitve za ognjenega lisjaka. Finalisti so sedaj znani, med njimi pa je precej takih, ki jih že poznam (AdBlock, foxpose, Sage), za nekatere pa nisem še nikdar slišal (recimo blogerska razširitev Deepest Sender. Razširitve si lahko ogledate na uradni strani finalistov.
Technorati Tags: firefox, razširitve, brskalniki
Technorati Tags: firefox, razširitve, brskalniki
ponedeljek, februar 06, 2006
Pomoč pri slovenskih blogih
Ok. Rabim pomoč. Malo se ukvarjam z idejo, da bi naredil pregled slovenskih blogerskih storitev. Ker pa bi bil rad pri svojem delu izčrpen in natančen (kot vedno, he he), bi rad vključil čimveč teh storitev. Zaenkrat poznam Večerov in Delov blog, Voljablok, Zivjo.com (ne bi verjeli kolikokrat sem se zatipkal pri tem imenu), Blokec in eDnevnik.com (preliminarni pogled mi da misliti, da sta Zivijo (damn!) in Blokec ena in ista stvar. Prosim, prosim, lepo prosim, ali mi lahko kdo, če se spomni še kakšno storitev to sporoči. Kar v komentarje z njimi.
nedelja, februar 05, 2006
Vas zanima kaj je vročega na blogih?
Dejstvo je, da je blogov že veliko preveč, da bi jih lahko redno spremljali. Izginili so časi, ko si vse informacije dobival iz enega vira. Odprl si časopis in videl, kaj je pomembno in kaj se dogaja. Sedaj je virov informacij več, blogi pa so ustvarili noro razmerje med hrupom in signalom.
Torej se moramo zahvaliti za nekatere pametne ljudi, ki so si izmislili različne pristope k tem težavam. Memeorandum in njegova tehnološka različica sledijo različnim pomembnejšim blogom (ne vsem) s področja politike in tehnologije. Nato analizirajo te bloge in jih uvrstijo na osnovno stran. Pri tem zapise na isto temo združuje pod osnovni naslov zapisa, ki je celotno debato začel. Tako lahko že z enim samim pogledom ugotoviš, kaj se je tisti dan zgodilo pomembnega, da vsi pišejo samo o tem. Lahko pa seveda berete ta blog in ugotovite isto ;).
No Memeorandum je bil prvi, še zdaleč pa ni več edini. Ta vikend sem prizkušal dva, ki poskušata doseči isto. Prvi je Tailrank, drugi pa Megite. Oba delujeta po podobnem konceptu in več ali manj prikazujeta tudi podobne rezultate. Katerega torej izbrati? V tem trenutku je še prezgodaj, da bi podal končno oceno, se mi pa zdi Megite bolj obširen, Tailrank pa bolj pregleden. Odločitev pa je nenazadnje na vsakem uporabniku.
In če vas slučajno zanima, kaj je danes bobnelo v blogosferi? Na področju tehnologije je bila to odločitev AOL, da bo zaračunaval masovne pošiljke elektronske pošte. Na področju politike pa, ne boste verjeli, kontroverzija (je to sploh beseda?) glede tistih nesrečnih karikatur.
Technorati Tags: memetrackers, memes, blogi
Torej se moramo zahvaliti za nekatere pametne ljudi, ki so si izmislili različne pristope k tem težavam. Memeorandum in njegova tehnološka različica sledijo različnim pomembnejšim blogom (ne vsem) s področja politike in tehnologije. Nato analizirajo te bloge in jih uvrstijo na osnovno stran. Pri tem zapise na isto temo združuje pod osnovni naslov zapisa, ki je celotno debato začel. Tako lahko že z enim samim pogledom ugotoviš, kaj se je tisti dan zgodilo pomembnega, da vsi pišejo samo o tem. Lahko pa seveda berete ta blog in ugotovite isto ;).
No Memeorandum je bil prvi, še zdaleč pa ni več edini. Ta vikend sem prizkušal dva, ki poskušata doseči isto. Prvi je Tailrank, drugi pa Megite. Oba delujeta po podobnem konceptu in več ali manj prikazujeta tudi podobne rezultate. Katerega torej izbrati? V tem trenutku je še prezgodaj, da bi podal končno oceno, se mi pa zdi Megite bolj obširen, Tailrank pa bolj pregleden. Odločitev pa je nenazadnje na vsakem uporabniku.
In če vas slučajno zanima, kaj je danes bobnelo v blogosferi? Na področju tehnologije je bila to odločitev AOL, da bo zaračunaval masovne pošiljke elektronske pošte. Na področju politike pa, ne boste verjeli, kontroverzija (je to sploh beseda?) glede tistih nesrečnih karikatur.
Technorati Tags: memetrackers, memes, blogi
Spet o zbiranju zaznamkov
Te dni sem dobil povabilo v zasebno (mater, sem ekskluziven) beta preizkušanje spletne storitve za shranjevanje zaznamkov Ma.gnolia. In ja, spet gre za stran, kamor lahko shranjujete spletne strani, ki sem vam zdijo zanimive. Toda Ma.gnolia je na zanimiv način različna od drugih podobnih strani, med katerimi je glavni seveda de.licio.us. Omogoča namreč oblikovanje tematskih skupin, kamor se te strani shranjujejo. Tako sem sam ustvaril skupino z referenčnimi stranmi (npr. Wikipedia) in kmalu so se pridružili trije člani, ki se jim zdi ta stvar zanimiva in bi radi sodelovali s svojimi zaznamki. Na ta način je mogoče lažje ustvarjati tematske in preverjene strani, saj je mogoče posamezne zaznamke ocenjevati z zvezdicami in podobno.
No, ko pa že govorim o takem tematskem shranjevanju bi rad omenil še Listible. Listible je zbiranje virov o posameznih temah. Recimo, da vas zanima digitalna fotografija. Odpravite se na Listible in nato poiščete zbirko spletnih virov z napotki in triki kako izboljšati svoje fotografiranje. Posamezne strani je mogoče ocenjevati in jih tako uvrstiti višje ali nižje na lestvici.
Obe strani ponujata zanimiv pristop k zbiranju spletnih zaznamkov in ne glede na temo, ki vas zanima, sem prepričan, da boste našli tudi kaj zase.
Technorati Tags: zaznamki, delicious, magnolia, listible
No, ko pa že govorim o takem tematskem shranjevanju bi rad omenil še Listible. Listible je zbiranje virov o posameznih temah. Recimo, da vas zanima digitalna fotografija. Odpravite se na Listible in nato poiščete zbirko spletnih virov z napotki in triki kako izboljšati svoje fotografiranje. Posamezne strani je mogoče ocenjevati in jih tako uvrstiti višje ali nižje na lestvici.
Obe strani ponujata zanimiv pristop k zbiranju spletnih zaznamkov in ne glede na temo, ki vas zanima, sem prepričan, da boste našli tudi kaj zase.
Technorati Tags: zaznamki, delicious, magnolia, listible
Dve novosti v zvezi z Googlom
Že cel teden nameravam pisati o dveh novostih, pa nikakor nisem našel časa. Prva je prenovljeni GTalkr. Če slučajno takrat še niste spremljali mojega bloga, Gtalkr je spletni vmesnik za GTalk, Googlov program za takojšnje sporočanje. To pomeni, da na spletni strani vpišete svoje uporabniško ime in geslo, nato pa se lahko kar brez nameščanja programske opreme pogovarjate z ostalimi ljudmi, ki uporabljajo GTalk. Sedaj so dodali par novosti. Poleg klepetanja vam sedaj spletna stran omogoča tudi prikazovanje slik iz Flickra, prikazovanja videov iz YouTube ter spremljanje izbranih novičarskih strani preko RSS.
Druga novost pa je dodatek Google Readerju (ki me še vedno ni prepričal). S pritiskom tipk g in u vam sedaj Reader prikaže seznam oznak. Ko izberete oznako vam prikaže tiste novice, ki ste jih označili s to oznako. Sama stvar niti ni nič tako posebnega, če ne bi izgledala kul grafično. Predlagam, da si ogledate v akciji.
Druga novost pa je dodatek Google Readerju (ki me še vedno ni prepričal). S pritiskom tipk g in u vam sedaj Reader prikaže seznam oznak. Ko izberete oznako vam prikaže tiste novice, ki ste jih označili s to oznako. Sama stvar niti ni nič tako posebnega, če ne bi izgledala kul grafično. Predlagam, da si ogledate v akciji.
sobota, februar 04, 2006
Za vse, ki sovražite meni Start v Windowsih
Colibri je krasna aplikacija za vse, ki tako kot jaz sovražite meni Start v Windowsih. Vedno se mi zdi prepočasen in redko uporabljane aplikacije vedno zginejo iz seznama pogosto uporabljanih programov, potem pa jih moraš iskati po meniju. Lep primer je recimo kalkulator, ki ga potrebujem enkrat na mesec ali pa še to ne.
Colibri je klon aplikacije Quicksilver iz MacOS-a, deluje pa tako, da pritisnete CTRL + preslednico. S tem se vam odpre majhno okence, kamor vpišete recimo "win", nato pa se vam prikažejo vse aplikacije, ki vsebujejo "win". Če nadaljujete in napište "winamp" se vam bo prikazal Winamp in lahko ga odprete. Seveda ga lahko s smernimi tipkami v seznamu poiščete že prej. V glavnem, stvar je koristna za vse, ki raje uporabljate tipke kot miško. Pa tudi hitreje deluje od menija Start.
Technorati Tags: aplikacije, Winddows, quicksilver, colibri
Colibri je klon aplikacije Quicksilver iz MacOS-a, deluje pa tako, da pritisnete CTRL + preslednico. S tem se vam odpre majhno okence, kamor vpišete recimo "win", nato pa se vam prikažejo vse aplikacije, ki vsebujejo "win". Če nadaljujete in napište "winamp" se vam bo prikazal Winamp in lahko ga odprete. Seveda ga lahko s smernimi tipkami v seznamu poiščete že prej. V glavnem, stvar je koristna za vse, ki raje uporabljate tipke kot miško. Pa tudi hitreje deluje od menija Start.
Technorati Tags: aplikacije, Winddows, quicksilver, colibri
petek, februar 03, 2006
Spletni radio Pandora ima novosti
Trenutno na spletu obstajata dva vroča radia, last.fm in Pandora. Osebno uporabljam oba in načeloma nimam posebnega odnosa do kateregakoli od njiju, razen tega, da last.fm včasih bolje ugotovi skupine, ki so mi všeč, Pandora pa mi ponudi več nove glasbe. Pandora pa je včeraj predstavila več novosti, med katerimi so:
Uživajte v glasbi.
- Možnost predvajanja 30-sekundnih odsekov skladb, ki se nahajajo na strani najljubših skladb
- Preprostejše dodajanje radijskih postaj drugih uporabnikov
- RSS feedi z najljubšimi skladbami, radijskimi postajami svojih prijateljev, največkrat predvajanimi skladbami in podobno
- Grafične prenove vmesnika
- Možnost upravljanja predvajalnika s tipkamiž
Uživajte v glasbi.
četrtek, februar 02, 2006
Če ste danes doživeli nadgradnjo Firefoxa
Danes sem bil presenečen, ko sem dobil obvestilo, da je potrebno posodobiti Firefox. Seveda sem pridno posodobil svoj najljubši spletni brskalnik, ampak vseeno se mi je zdelo čudno, da nisem o posodobitvi slišal ničesar.
No, nekaj ur kasneje sem dobil odgovor na svoje začudenje. Gre namreč zato, da sem uporabljal že preizkusne različice Firefoxa 1.5, na končno različico pa sem presedlal s pomočjo samodejnega posodabljanja. No, Firefox me zaradi tega smatra za svojega preizkuševalca in sem torej deležen tudi preizkusnih različic popravkov.
Ni pa to nič takega, česar se ne bi dalo odpraviti. Vse kar je treba, je popraviti eno izmed datotek v Firefoxovem namestitvenem direktoriju. Mozilla Developer new je objavil popolna navodila.
Technorati Tags: firefox, posodobitev, brskalnik
No, nekaj ur kasneje sem dobil odgovor na svoje začudenje. Gre namreč zato, da sem uporabljal že preizkusne različice Firefoxa 1.5, na končno različico pa sem presedlal s pomočjo samodejnega posodabljanja. No, Firefox me zaradi tega smatra za svojega preizkuševalca in sem torej deležen tudi preizkusnih različic popravkov.
Ni pa to nič takega, česar se ne bi dalo odpraviti. Vse kar je treba, je popraviti eno izmed datotek v Firefoxovem namestitvenem direktoriju. Mozilla Developer new je objavil popolna navodila.
Technorati Tags: firefox, posodobitev, brskalnik
sreda, februar 01, 2006
Izdelava grafov na spletu
Včasih pridemo v položaj, ko moramo narediti kakšen graf. Več ali manj imamo vsi ali Excel ali pa OpenOffice.org in grafe naredimo pač s tem. Lahko pa se odpravite na spletno stran Create A Graph, ki vam omogoča izdelavo grafov kar preko spleta.
Stvar ponuja nekaj osnovnih modelov grafov (pie chart, bar, line, ...), lahko poimenujemo nize, določamo barve in podobno. Stvar je mogoče izvoziti v PDF, SVG, PNG, JPG, EMF in EPS, kar daje široke možnosti nadaljne uporabe (kolikor vem v Excelu ni najbolj trivialno izvoziti v slikovni format).
Za oris, sem preko spletne strani čisto na hitro vnesel graf od zadnjič, ko sem pisal o številu zapisov na Delovih blogih.
Technorati Tags: grafika, oblikovanje, blog
Stvar ponuja nekaj osnovnih modelov grafov (pie chart, bar, line, ...), lahko poimenujemo nize, določamo barve in podobno. Stvar je mogoče izvoziti v PDF, SVG, PNG, JPG, EMF in EPS, kar daje široke možnosti nadaljne uporabe (kolikor vem v Excelu ni najbolj trivialno izvoziti v slikovni format).
Za oris, sem preko spletne strani čisto na hitro vnesel graf od zadnjič, ko sem pisal o številu zapisov na Delovih blogih.
Technorati Tags: grafika, oblikovanje, blog
Naročite se na:
Objave (Atom)