Blog s področja tehnologije in interneta. Za vprašanja ali komentarje lahko pišete tudi na tritecomment@yahoo.com.
ponedeljek, november 28, 2005
Kolaž vaše spletne persone
Naslednja stvar se mi je zdela precej kul: storitev SuperGlu vam omogoča izdelavo strani, na kateri združite vse svoje informacije iz različnih soritev, ki jih uporabljate. Sliši se komplicirano, ampak v resnici ni. Recimo, da uporabljate Flickr za fotografije, Blogger za blog, De.licio.us za priljubljene zaznamke in last.fm za glasbo. SuperGlu vam omogoča, da vse zadnje novice, skladbe, slike in zaznamke združite na eni strani in tako ljudem omogočite, da vidijo kako ste ta dan zapravljali čas.
Sam sem že na hitro ustvaril svojo stran, ki jo lahko pogledate tukaj. Glede na to, da na večini od družbenih strani nisem najbolj priden (moja Flickr stran bi bila lahko boljša, pa tudi last.fm se lahko zdi marsikomu precej dolgočasen), je to bolj eksperiment, da vidim kako zgleda.
Stran deluje fantastično, kar je za pričakovati, ker je narejena v AJAX-u, uporaba pa je zelo preprosta. Posamezne storitve namreč izberete preko menija in samo vpišete uporabniško ime za storitev. Poleg zgoraj omenjenih je vnaprej nastavljenih še par drugih storitev, seveda pa lahko dodate rss tudi sami.
Uživajte v lepilu! ;)
Sam sem že na hitro ustvaril svojo stran, ki jo lahko pogledate tukaj. Glede na to, da na večini od družbenih strani nisem najbolj priden (moja Flickr stran bi bila lahko boljša, pa tudi last.fm se lahko zdi marsikomu precej dolgočasen), je to bolj eksperiment, da vidim kako zgleda.
Stran deluje fantastično, kar je za pričakovati, ker je narejena v AJAX-u, uporaba pa je zelo preprosta. Posamezne storitve namreč izberete preko menija in samo vpišete uporabniško ime za storitev. Poleg zgoraj omenjenih je vnaprej nastavljenih še par drugih storitev, seveda pa lahko dodate rss tudi sami.
Uživajte v lepilu! ;)
Brezplačni koncertni posnetki
Zgleda, da sem se ta vikend osredotočil predvsem na brezplačne stvari. Na strani NPR so obajvili brezplačne koncertne posnetke par skupin, med katerimi so Death Cab for Cutie, Bloc Party, My Morning Jacket, White Stripes, Sigur Ros, Interpol in Wilco. Nekatere izmed njih si je mogoče prenesti na računalnik, druge pa lahko poslušate.
Osebno priporočam Bloc Party, ki sem si jo prenesel sam in jo ravnokar poslušam. Ko bo tega konec pa padejo še Interpol.
Osebno priporočam Bloc Party, ki sem si jo prenesel sam in jo ravnokar poslušam. Ko bo tega konec pa padejo še Interpol.
Civilization 2 zastonj
Še preden skočite, vem, da je zunaj že Civilization 4, ampak Civilization 2 je v mojem spominu še vedno ena najboljših iger, sploh. Spomnim se, ko je izšla, ko bi se moral učiti za kontrolke, namesto tega pa sem sedel za računalnikom in se boril z nemškimi bombniki. Neprespane noči in celodnevne seanse so bile vesten spremljevalec Civilization 2.
Sedaj je Civilization 2 na voljo za brezplačen prenos. Velikost datoteke je nekaj čez 20 MB, priporočam pa ga vsem, ki jih muči nostalgija za računalniškimi igrami iz 90-ih.
Še kratek disclaimer: nisem čisto prepričan, da je prenos popolnoma legalen. Sicer igre verjetno ni več mogoče kupiti, avtorske pravice pa se še niso iztekle. Igra tako sicer spada v kategorijo osirotene programske opreme, kar pomeni, da vas verjetno ne bo nihče preganjal, če si jo namestite in se potopite nazaj v čarobnost ene najboljših strateških iger.
Sedaj je Civilization 2 na voljo za brezplačen prenos. Velikost datoteke je nekaj čez 20 MB, priporočam pa ga vsem, ki jih muči nostalgija za računalniškimi igrami iz 90-ih.
Še kratek disclaimer: nisem čisto prepričan, da je prenos popolnoma legalen. Sicer igre verjetno ni več mogoče kupiti, avtorske pravice pa se še niso iztekle. Igra tako sicer spada v kategorijo osirotene programske opreme, kar pomeni, da vas verjetno ne bo nihče preganjal, če si jo namestite in se potopite nazaj v čarobnost ene najboljših strateških iger.
petek, november 25, 2005
Kako pripraviti turško kavo
So dnevi, ko imaš pet ali pa petnajst minut preveč časa. Če sediš pred računalnikom, boš vedno, ampak res skoraj brez izjeme naletel na kakšno stvar, ki je zanimiva, istočasno pa precej bedasta. Rezultat današnjih petnajstih minut je tale blog.
Gre za blog, posvečen kavi in na prvi strani sem naletel na krasen tutorial kako skuhati turško kavo. Navodila so zelo podrobna s slikami in vsem potrebnim. Ker sem sam tudi velik oboževalec kave, komaj čakam, da pridem domov in še sam preizkusim pripraviti kavo po točno takem receptu.
Moj recept je sicer precej podoben, vendar kave ne dodam v hladno vodo, temveč v vrelo. Poleg tega pa kave ne sladkam med kuhanjem ampak šele kasneje. Bomo videli, čigava je boljša.
Gre za blog, posvečen kavi in na prvi strani sem naletel na krasen tutorial kako skuhati turško kavo. Navodila so zelo podrobna s slikami in vsem potrebnim. Ker sem sam tudi velik oboževalec kave, komaj čakam, da pridem domov in še sam preizkusim pripraviti kavo po točno takem receptu.
Moj recept je sicer precej podoben, vendar kave ne dodam v hladno vodo, temveč v vrelo. Poleg tega pa kave ne sladkam med kuhanjem ampak šele kasneje. Bomo videli, čigava je boljša.
sreda, november 23, 2005
Za obsedene
Naslov pove vse. Technorati Mini je majhno okence, ki se osvežuje vsakih 60 sekund in vam prikazuje blogerske zapise, ki vsebujejo iskano besedo. Primerno za vse, ki so obsedeni z novicami in govoricami.
Zgodovina napake 404
Kot verjetno veste, se vam v brskalniku ob obisku strani, ki ne obstaja, napiše obvestilo, da je prišlo do napake 404. Toda zakaj 404?
Tule je zgodovina tega zanimivega pojava. Sledi pa povzetek v orehovi lupini za tiste, ki se jim ne da brati.
Kot verjetno veste je bil protokol http, ki predstavlja osnovo današnjega spleta razvit na švicarskem inštitutu CERN. Pri tem so za različne funkcije protokola http uporabili različne pisarne zgradbe. Med najpomembnejšimi je bila pisarna 404, kjer je sedelo par ljudi, ki so vsake toliko časa dobili zahtevo po kakšnem dokumentu. V tistih časih ta postopek še ni bil samodejen, tako da so ti ljudje ročno poiskali dokument in ga poslali tistemu, ki ga je zahteval.
Ko so ljudje ugotovili koristnost tega koncepta je število zahtev po dokumentih naraščalo, naraščalo pa je tudi število dokumentov, ki jih sploh ni bilo mogoče najti. Ponavadi je bilo to zaradi tega, ker je bilo ime dokumenta narobe vpisano. Kmalu so si ljudje v sobi 404 izmislili standarden odgovor na te napačne zahteve: "Soba 404: dokument ni najden".
Ko je protokol http zapustil posvečene hrame inštituta CERN so obvestila o napakah obdržala svoja imena po sobah in tako lahko še danes ob brskanju spletu dobimo sporočilo 404.
Pa lahko noč :).
Tule je zgodovina tega zanimivega pojava. Sledi pa povzetek v orehovi lupini za tiste, ki se jim ne da brati.
Kot verjetno veste je bil protokol http, ki predstavlja osnovo današnjega spleta razvit na švicarskem inštitutu CERN. Pri tem so za različne funkcije protokola http uporabili različne pisarne zgradbe. Med najpomembnejšimi je bila pisarna 404, kjer je sedelo par ljudi, ki so vsake toliko časa dobili zahtevo po kakšnem dokumentu. V tistih časih ta postopek še ni bil samodejen, tako da so ti ljudje ročno poiskali dokument in ga poslali tistemu, ki ga je zahteval.
Ko so ljudje ugotovili koristnost tega koncepta je število zahtev po dokumentih naraščalo, naraščalo pa je tudi število dokumentov, ki jih sploh ni bilo mogoče najti. Ponavadi je bilo to zaradi tega, ker je bilo ime dokumenta narobe vpisano. Kmalu so si ljudje v sobi 404 izmislili standarden odgovor na te napačne zahteve: "Soba 404: dokument ni najden".
Ko je protokol http zapustil posvečene hrame inštituta CERN so obvestila o napakah obdržala svoja imena po sobah in tako lahko še danes ob brskanju spletu dobimo sporočilo 404.
Pa lahko noč :).
torek, november 22, 2005
Google gumb
Mogoče še niste opazili, ampak na desni strani imam krasen nov gumb "Add to Google". Če kliknete nanj, boste lahko stran dodali na svojo personalizirano Google stran ali pa v Google Reader. Kako do gumba, se sprašujete? Sledite linku in v okno vpišite naslov RSS feeda svojega bloga. Stisnete gumb in ustvari se vam majhen skript, ki ga morate preprosto vnesti v svoj template. Ko ste končali, shranili spremembe in pnovno objavili blog, se bo pojavil vaš popolnoma nov gumb.
Wikipedia preko mobilnega telefona
Wikipedia je krasno orodje za osnovno raziskavo določenih vprašanj in večina nas jo uporablja precej redno. No, stvar je dostopna tudi preko mobilnega telefona, ki podpira protokol wap. Osnovne informacije o storitvi lahko pogledate na tej strani, za dostop preko mobilnega telefona pa morate v brskalnik na mobilnem telefonu vnesti naslov: wap.en.wapedia.org.
Koncept je zanimiv za kakšno hitro iskanje informacij, ko se s kom kregate o določenih informacijah. Kul je predvsem, da je na voljo 760.000 zapisov Wikipedie v več jezikih.
Koncept je zanimiv za kakšno hitro iskanje informacij, ko se s kom kregate o določenih informacijah. Kul je predvsem, da je na voljo 760.000 zapisov Wikipedie v več jezikih.
Wordpress brezplačno na voljo vsem
Wordpress.com je brezplačna storitev za bloganje, ki temelji na priljubljeni odprtokodni blogerski platformi, ki se imenuje Wordpress (presenečenje). Gre za eno najbolj popolnih blogerskih platform, vendar si jo moral v preteklosti namestiti in vzdrževati sam ali pa nakomu plačati, da je to počel namesto tebe.
Sedaj je Wordpress.com na voljo brezplačno bez povabila. Tako se torej odpria krasna priložnost za vse, ki bi radi pomočili prst v svet bloganja, pa se jim zdi, da druge brezplačne storitve niso v redu.
Sedaj je Wordpress.com na voljo brezplačno bez povabila. Tako se torej odpria krasna priložnost za vse, ki bi radi pomočili prst v svet bloganja, pa se jim zdi, da druge brezplačne storitve niso v redu.
ponedeljek, november 21, 2005
Vse Googlove storitve
Glede na to, da ima Google že prav nepregledno število različnih storitev, ki jih ponuja (večina jih je sicer na variacijo iskanja) bo komu prav prišel naslednji seznam vseh teh storitev.
Google Analytics ne sprejema novih uporabnikov
Po poročanju ZDNet, naj Google Analytics ne bi več sprejemal novih uporabnikov. To je posledica navala, ki je v prvih urah storitev popolnoma ustavil, kasneje pa vplival na to, da statistike zaostajajo za več dni. Jaz recimo v tem trenutku še vedno nimam podatkov za soboto in nedeljo. Iz komentarjev pa je razvidno, da imajo podobne težave tudi drugi uporabniki.
Brez dvoma bo storitev velik uspeh, ko bo končno stekla, kot se spodobi. Ne nazadnje ostali brezplačni ponudniki analitike spletnih strani niti pod razno ne ponujajo primerljive globine statistik.
Brez dvoma bo storitev velik uspeh, ko bo končno stekla, kot se spodobi. Ne nazadnje ostali brezplačni ponudniki analitike spletnih strani niti pod razno ne ponujajo primerljive globine statistik.
Digg, Slashdot in de.licio.us
Danes in včeraj se je po spletu razpasla nova stran, imenovana Diggdot.us, gre pa za stran, ki združuje novice s strani Digg, Slashdot in de.licio.us/popular. Na ta način so na eni strani hitro združene najpomembnejše novice iz sveta računalništva, programiranja in ostalih stvari, ki morajo zanimati vse ljudi na svetu ;). V resnici vam stvar samo pomaga ostati v stiku z najbolj vročimi dogodki v svetu računalništva v danem trenutku.
sobota, november 19, 2005
Par zanimivosti
Sobota je, tako da se več ali manj ne dogaja nič posebnega. Zato danes samo par zanimivosti, ki se mi že ves teden valjajo po Firefoxu.
Najprej zanimiv elektronski periodični sistem elementov. Verjetno najprimernejši za študente in dijake, ki to potrebujej0. Ali pa za v de.licio.us.
Druga je zgodovina znaka @. Mimogrede, v ful jezikih temu znaku pravijo opičji rep.
Tretji link je spet na priredbo na variacijo Google Maps. Lahko kliknete kamorkoli na svetu in pogledate, koliko je ura. Precej koristno, kadar čakate na novice s tiskovne konference v San Franciscu. Ali pa če kličete nekoga v Sydney.
Še malo za zabavo: spletni tangram.
Najprej zanimiv elektronski periodični sistem elementov. Verjetno najprimernejši za študente in dijake, ki to potrebujej0. Ali pa za v de.licio.us.
Druga je zgodovina znaka @. Mimogrede, v ful jezikih temu znaku pravijo opičji rep.
Tretji link je spet na priredbo na variacijo Google Maps. Lahko kliknete kamorkoli na svetu in pogledate, koliko je ura. Precej koristno, kadar čakate na novice s tiskovne konference v San Franciscu. Ali pa če kličete nekoga v Sydney.
Še malo za zabavo: spletni tangram.
četrtek, november 17, 2005
Kaj se lahko naučimo?
Na svojem blogu sem razmeroma obsežno pokrival Sonyjeve avanture zadnjega meseca. Zgodba je na voljo v treh delih. Za vse, ki se jim ne da brati zgodovine precej zapletene zgodbe pa kratek povzetek. Sony se je odločil, da ni sprejemljivo, da ljudje glasbo njihovih izvajalcev neovirano poslušajo na računalniku, zaradi česar je skupaj s CD-ji distribuiral tudi majhen programček, ki bi preprečil nedovoljeno kopiranje glasbe. Težava je bila v tem, da se je programček namestil brez vednosti uporabnika, še huje pa je, da je uporabil hekersko tehniko skrivanja. Uporabil je namreč poseben pristop pri katerem je spremenil operacijski sistem Windows in se mu skril. Tako programa ni bilo mogoče ustaviti ali sploh odkriti z običajnimi tehnologijami za zaščito.
Položaj je odkril varnostni strokovnjak in ga predstavil na svojem blogu. S tem je povzročil prvo eksplozijo, ki odmeva še danes. Internetna skupnost je bila ogorčena nad Sonyjevim pristopom, obenem pa so se že pojavili tudi prvi glasovi, ki so opozorili na nevarnosti, ki izhajajo iz takega pristopa. Program je namreč omogočal preprost mehanizem skrivanja, kjer je bilo potrebno le na poseben način poimenovati datoteko in že je postala popolnoma nevidna za operacijski sistem. Seveda so to takoj s pridom izkoristili hekerji in napisali prve viruse, ki so izkoriščali to možnost.
Sony je medtem ljudem najprej ponudil možnost, da nevarni program spremenijo tako, da skrivanje ne bi bilo več mogoče, obotavljali pa so se pri odstranjevanju programa samega z računalnika. Poklicati si moral namreč njihovo tehnično podporo. Kasneje se je to izkazalo za blagoslov v preobleki, saj odstranitev programa resno poškoduje operacijski sistem Windows. Jeza in ogorčenje sta naraščala. Sony se je končno zlomil in vsem, ki so kupili zaščitene CD-je ponudil zamenjavo, ter napovedal, da bo okužene CD-je potegnil iz prodaje.
Ta dolgi uvod pa služi drugemu razmišljanju, z drugega zornega kota. Blogerji ob vsem tem hrupu slavijo veličastno zmago nad hudobno korporacijo. Na nek način je to seveda res, saj je Sony deloval v nasprotju z željami svojih strank in njihovimi pričakovanju, kako naj se podjetje obnaša.
Druga pomembna značilnost tega dogodka je, da so bili blogerji s svojo vztrajnostjo in glasnostjo ključni element, ki je vplival na Sonyjevo odločitev. Poleg tega so bili blogerji tisti, ki so zgodbo odkrili in razpršili. Tradicionalni mediji so sledili blogom in v osnovi povzemali njihove zaključke in ugotovitve. Blogerji seveda ponovno slavijo zmago in že zvonijo navček klasičnim medijem.
Smo torej res priča koncu tradicionalnih medijev? Lahko časopisi, televizija in radio sploh še ponudijo kaj, česar blogerji ne morejo? Primer Sonyja bi lahko jasno pokazal, da ne. Tradicionalni mediji nimajo strokovnosti, da bi razkrili tako tehnično težavo, ki jo je odkril eden od blogerjev, ki je seveda varnostni svetovalec in strokovnjak. V zagovor časopisov bi lahko rekli, da imajo dostop do virov, ki jih blogerji nimajo. Tudi to ne drži več v celoti. V ZDA in drugje po svetu se je že oblikovala raven blogerjev, ki jih podjetja in politiki že jemljejo skoraj tako resno kot druge medije. Za primer, blog Gizmodo je lani dobil intervju z Billom Gatesom. Se vam zdi, da lahko Delo danes dobi intervju z njim?
Dejstvo je tudi, da so blogi razpršili polje javnega mnenja, ki ga morajo ljudje na poziciji moči pokrivati. V preteklosti se je morala velika korporacija, kot je recimo Sony, ukvarjati le z nekaj mediji: New York Times, LA Times, Guardian, Spiegel, Businessweek. Poznali so vse urednike na teh časopisih. Skupaj so hodili na kosila in se nekajkrat na leto dobili na kakšnem oddihu. Sedaj je krog posameznikov s težo večji. Kar naenkrat lahko poba v Turčiji odkrije nekaj grdega o eni od korporacij in svet blogov mu bo omogočil, da se ta novica razširi po vsem svetu.
Večina podjetij se tega učinka še ne zaveda. Sony je odličen primer. Google je dober primer podjetja, ki ta učinek razume. Veste, kaj ima Google zapisano kot eno od temeljnih postavk poslovanja: "Ne bodi zloben". Te tri preproste besede imajo na blogerje po vsem svetu čaroben učinek. Google je s temi tremi besedami postal ljubica vseh tehnoloških blogerjev. Uredniki in novinarji tradicionalnih medijev na tako izjavo gledajo bolj skeptično in cinično. Zavedajo se, da imajo opravka z javno korporacijo, katere osnovni namen je dobiček in ne dobrobit človeštva. Žal je ta pogled verjetno bolj resničen.
Dejstvo je, da so blogerji osebe, ki morda nimajo dolgoročne agende, je pa na njih na nek način lažje vplivati. Blog je kljub vsemu še vedno izražanje osebnih mnenj, ne glede na to, koliko preverjenih dejstev stoji za njihovimi izjavami. Tradicionalni mediji so morali v dolgih letih svojega obstoja izoblikovati nevtralno stališče, ki poskuša vedno predstaviti obe strani debate. Res pa je, da so se s tem ujeli v zanko. Njihova nevtralnost jih dela neprivlačne in nezanimive. Vzemimo za primer odstavitev Jankovića. Večina ljudi je popolnoma zgrožena nad tem. Večina nas nima informacij o ozadju, vendar smo kljub temu ogorčeni. Si torej resnično želimo brati komentar, ki racionalno in tehtno razmišlja o dogajanjih. V osnovi si želimo potrditve svoje ogorčenosti. Če nam je ne moreta dati Delo in Dnevnik, potem se bomo pač obrnili k blogom.
Toda nikakor ne zagovarjam tega, da mediji postanejo bolj podobni blogom. V osnovi bi bila to velika napaka, saj je nevtralnost in objektivnost še vedno pomembna. Le tako je mogoče preprečiti, da ne vstopimo v dobo, kjer vladajo pravila množice. Tako se je mogoče izogniti nepravičnim linčanjem tistih, ki si tega ne zaslužijo. Naloga medijev pač ni, da se predajajo zahtevam najnižjega skupnega imenovalca, temveč da predstavijo resnico.
Za to odkrivanje resnice pa bodo po vsej verjetnosti potrebovali pomoč blogov. Blogerji lahko ponudijo znanje in izkušnje s področij, ki so novinarjem tuja in neznana. Blogerji lahko pomagajo pri raziskovanju in zbiranju materiala. Ne smejo pa oblikovati celotnega diskurza. Tako se bo mogoče izogniti pastem, ki prežijo na tej poti.
Tako je mogoče celotna Sonyjeva zgodba lep primer tega, kaj se ti lahko zgodi če ne razumeš sodobne medijske in spletne pokrajine. Gre za lekcijo iz katere se bodo učila podjetja in jo izkoristila za prihodnje podvige, ki mogoče ne bodo v interesu javnosti, bodo pa z učinkovitim nadzorom blogov in tega dela javnega mnenja prisilila tradicionalne medije v slepo sledenje melodiji, ki jo bodo narekovali skupaj s "svobodno" javnostjo. Ne nazadnje si zamislite situacijo, kjer New York Times razglaša resnico o korupciji v samem vrhu države, na tisoče blogerjev pa njihovo zgodbo izpodbija preprosto zaradi tega, ker je služba za odnose z javnostmi dobro opravila svoje delo. Dejstvo je, da imajo tradicionalni mediji pred seboj težko nalogo: povrniti si morajo integriteto in avtoriteto, ki jo potrebujejo, da bodo lahko oblikovali javni diskurz v skladu s tistimi načeli, ki naj bi bili temelj novinarskega dela.
Položaj je odkril varnostni strokovnjak in ga predstavil na svojem blogu. S tem je povzročil prvo eksplozijo, ki odmeva še danes. Internetna skupnost je bila ogorčena nad Sonyjevim pristopom, obenem pa so se že pojavili tudi prvi glasovi, ki so opozorili na nevarnosti, ki izhajajo iz takega pristopa. Program je namreč omogočal preprost mehanizem skrivanja, kjer je bilo potrebno le na poseben način poimenovati datoteko in že je postala popolnoma nevidna za operacijski sistem. Seveda so to takoj s pridom izkoristili hekerji in napisali prve viruse, ki so izkoriščali to možnost.
Sony je medtem ljudem najprej ponudil možnost, da nevarni program spremenijo tako, da skrivanje ne bi bilo več mogoče, obotavljali pa so se pri odstranjevanju programa samega z računalnika. Poklicati si moral namreč njihovo tehnično podporo. Kasneje se je to izkazalo za blagoslov v preobleki, saj odstranitev programa resno poškoduje operacijski sistem Windows. Jeza in ogorčenje sta naraščala. Sony se je končno zlomil in vsem, ki so kupili zaščitene CD-je ponudil zamenjavo, ter napovedal, da bo okužene CD-je potegnil iz prodaje.
Ta dolgi uvod pa služi drugemu razmišljanju, z drugega zornega kota. Blogerji ob vsem tem hrupu slavijo veličastno zmago nad hudobno korporacijo. Na nek način je to seveda res, saj je Sony deloval v nasprotju z željami svojih strank in njihovimi pričakovanju, kako naj se podjetje obnaša.
Druga pomembna značilnost tega dogodka je, da so bili blogerji s svojo vztrajnostjo in glasnostjo ključni element, ki je vplival na Sonyjevo odločitev. Poleg tega so bili blogerji tisti, ki so zgodbo odkrili in razpršili. Tradicionalni mediji so sledili blogom in v osnovi povzemali njihove zaključke in ugotovitve. Blogerji seveda ponovno slavijo zmago in že zvonijo navček klasičnim medijem.
Smo torej res priča koncu tradicionalnih medijev? Lahko časopisi, televizija in radio sploh še ponudijo kaj, česar blogerji ne morejo? Primer Sonyja bi lahko jasno pokazal, da ne. Tradicionalni mediji nimajo strokovnosti, da bi razkrili tako tehnično težavo, ki jo je odkril eden od blogerjev, ki je seveda varnostni svetovalec in strokovnjak. V zagovor časopisov bi lahko rekli, da imajo dostop do virov, ki jih blogerji nimajo. Tudi to ne drži več v celoti. V ZDA in drugje po svetu se je že oblikovala raven blogerjev, ki jih podjetja in politiki že jemljejo skoraj tako resno kot druge medije. Za primer, blog Gizmodo je lani dobil intervju z Billom Gatesom. Se vam zdi, da lahko Delo danes dobi intervju z njim?
Dejstvo je tudi, da so blogi razpršili polje javnega mnenja, ki ga morajo ljudje na poziciji moči pokrivati. V preteklosti se je morala velika korporacija, kot je recimo Sony, ukvarjati le z nekaj mediji: New York Times, LA Times, Guardian, Spiegel, Businessweek. Poznali so vse urednike na teh časopisih. Skupaj so hodili na kosila in se nekajkrat na leto dobili na kakšnem oddihu. Sedaj je krog posameznikov s težo večji. Kar naenkrat lahko poba v Turčiji odkrije nekaj grdega o eni od korporacij in svet blogov mu bo omogočil, da se ta novica razširi po vsem svetu.
Večina podjetij se tega učinka še ne zaveda. Sony je odličen primer. Google je dober primer podjetja, ki ta učinek razume. Veste, kaj ima Google zapisano kot eno od temeljnih postavk poslovanja: "Ne bodi zloben". Te tri preproste besede imajo na blogerje po vsem svetu čaroben učinek. Google je s temi tremi besedami postal ljubica vseh tehnoloških blogerjev. Uredniki in novinarji tradicionalnih medijev na tako izjavo gledajo bolj skeptično in cinično. Zavedajo se, da imajo opravka z javno korporacijo, katere osnovni namen je dobiček in ne dobrobit človeštva. Žal je ta pogled verjetno bolj resničen.
Dejstvo je, da so blogerji osebe, ki morda nimajo dolgoročne agende, je pa na njih na nek način lažje vplivati. Blog je kljub vsemu še vedno izražanje osebnih mnenj, ne glede na to, koliko preverjenih dejstev stoji za njihovimi izjavami. Tradicionalni mediji so morali v dolgih letih svojega obstoja izoblikovati nevtralno stališče, ki poskuša vedno predstaviti obe strani debate. Res pa je, da so se s tem ujeli v zanko. Njihova nevtralnost jih dela neprivlačne in nezanimive. Vzemimo za primer odstavitev Jankovića. Večina ljudi je popolnoma zgrožena nad tem. Večina nas nima informacij o ozadju, vendar smo kljub temu ogorčeni. Si torej resnično želimo brati komentar, ki racionalno in tehtno razmišlja o dogajanjih. V osnovi si želimo potrditve svoje ogorčenosti. Če nam je ne moreta dati Delo in Dnevnik, potem se bomo pač obrnili k blogom.
Toda nikakor ne zagovarjam tega, da mediji postanejo bolj podobni blogom. V osnovi bi bila to velika napaka, saj je nevtralnost in objektivnost še vedno pomembna. Le tako je mogoče preprečiti, da ne vstopimo v dobo, kjer vladajo pravila množice. Tako se je mogoče izogniti nepravičnim linčanjem tistih, ki si tega ne zaslužijo. Naloga medijev pač ni, da se predajajo zahtevam najnižjega skupnega imenovalca, temveč da predstavijo resnico.
Za to odkrivanje resnice pa bodo po vsej verjetnosti potrebovali pomoč blogov. Blogerji lahko ponudijo znanje in izkušnje s področij, ki so novinarjem tuja in neznana. Blogerji lahko pomagajo pri raziskovanju in zbiranju materiala. Ne smejo pa oblikovati celotnega diskurza. Tako se bo mogoče izogniti pastem, ki prežijo na tej poti.
Tako je mogoče celotna Sonyjeva zgodba lep primer tega, kaj se ti lahko zgodi če ne razumeš sodobne medijske in spletne pokrajine. Gre za lekcijo iz katere se bodo učila podjetja in jo izkoristila za prihodnje podvige, ki mogoče ne bodo v interesu javnosti, bodo pa z učinkovitim nadzorom blogov in tega dela javnega mnenja prisilila tradicionalne medije v slepo sledenje melodiji, ki jo bodo narekovali skupaj s "svobodno" javnostjo. Ne nazadnje si zamislite situacijo, kjer New York Times razglaša resnico o korupciji v samem vrhu države, na tisoče blogerjev pa njihovo zgodbo izpodbija preprosto zaradi tega, ker je služba za odnose z javnostmi dobro opravila svoje delo. Dejstvo je, da imajo tradicionalni mediji pred seboj težko nalogo: povrniti si morajo integriteto in avtoriteto, ki jo potrebujejo, da bodo lahko oblikovali javni diskurz v skladu s tistimi načeli, ki naj bi bili temelj novinarskega dela.
Razširitve za Firefox za urejanje besedil
Nekateri veliko svojega časa preživimo ob tipkanju besedila v različne spletne obrazce. Na primer, komentarji na blogih, zapisi v blogih, udeležba na forumih, Gmail in druga spletna pošta. Za take, kot sem jaz je spletni brskalnik že bližje urejevalniku besedil, kot spletnemu brskalniku.
Dejstvo pa je, da je spletni brskalnik kot urejevalnik besedil precej omejen - ni shranjevanja, ni preverjanja črkovanja ... Toda vse ni izgubljeno, saj lahko z uporabo Firefoxa in nekaterih razširitev odpravite precejšnje število teh pomanjkljivosti. Tako bom danes naredil novo reklamo za Firefox in nekaj razširitev, ki se mi zdijo koristne za vse, ki veliko časa pišejo v spletne obrazce.
1. korak: Namestite Firefox. ;).
Koristne razširitve:
ResizeableTextArea: ta razširitev vam omogoča, da spreminjate velikost spletnega obrazca. Tako vam na vašem 30-palčnem monitrorju ni potrebno stalno skakati gor in dol po majhnem obrazcu. Sicer stvar na Bloggerjevem obrazcu ne deluje najbolje, preizkusil pa sem ga v Yahoo!-ju in deluje odlično.
Spellbound: razširitev vam ponuja preverjanje črkovanja v spletnih obrazcih. Vse kar morate storiti je, da namestite razširitev in si nato prenesete še slovenski slovar z naslednje strani. Voila, konec napak v vaših zapisih.
Scribe: je namenjen vsem tistim, ki si želijo, da bi lahko ob pisanju dolgih postov vmes sem ter tja shranili svoj zapis. Scribe vam to omogoča. Preprosto Usekate CTRL+S in stvar se shrani v datoteko na disku. Konec izgubljenih zapisov. Samo opozorilo za uporabnike Bloggerja: CTRL+S bo vaš zapis shranil in objavil, tako da se shranjevanje pač opravi preko menijskega vnosa Datoteka/File in Save entry ali pa Save Entry as
Dejstvo pa je, da je spletni brskalnik kot urejevalnik besedil precej omejen - ni shranjevanja, ni preverjanja črkovanja ... Toda vse ni izgubljeno, saj lahko z uporabo Firefoxa in nekaterih razširitev odpravite precejšnje število teh pomanjkljivosti. Tako bom danes naredil novo reklamo za Firefox in nekaj razširitev, ki se mi zdijo koristne za vse, ki veliko časa pišejo v spletne obrazce.
1. korak: Namestite Firefox. ;).
Koristne razširitve:
ResizeableTextArea: ta razširitev vam omogoča, da spreminjate velikost spletnega obrazca. Tako vam na vašem 30-palčnem monitrorju ni potrebno stalno skakati gor in dol po majhnem obrazcu. Sicer stvar na Bloggerjevem obrazcu ne deluje najbolje, preizkusil pa sem ga v Yahoo!-ju in deluje odlično.
Spellbound: razširitev vam ponuja preverjanje črkovanja v spletnih obrazcih. Vse kar morate storiti je, da namestite razširitev in si nato prenesete še slovenski slovar z naslednje strani. Voila, konec napak v vaših zapisih.
Scribe: je namenjen vsem tistim, ki si želijo, da bi lahko ob pisanju dolgih postov vmes sem ter tja shranili svoj zapis. Scribe vam to omogoča. Preprosto Usekate CTRL+S in stvar se shrani v datoteko na disku. Konec izgubljenih zapisov. Samo opozorilo za uporabnike Bloggerja: CTRL+S bo vaš zapis shranil in objavil, tako da se shranjevanje pač opravi preko menijskega vnosa Datoteka/File in Save entry ali pa Save Entry as
Intelligent design in ploska zemlja
Debata, o tem ali je prava teorija nastanka življenja evolucijska teorija ali teorija inteligentnega stvarnika (Intelligent Design) je dosegla tudi Slovenijo. Na oslikarstvuinšečem je super zapis o fenomenu Flying Spaghetti Monster, ki naj bi predstavljal tretjo teorijo. Pojdite in preberite.
No, za tiste, ki jim teorija stvarjenja ni dovolj, pa je tu še ena kul teorija. Flat Earth Society je društvo ljudi, ki so prepričani, da zamlja ni okrogla, temveč ploska. Iz uvoda na stran:
Več stoletij je človeštvo vedelo vse, kar je bilo potrebno o obliki planeta Zemlja. To je bil ploščat planet, približno v obliki kroga, z njegove spodnje strani pa so visele špičaste stvari. Na relativno gladki zgornji strani je Evropa ležala na sredini kroga, ostale celine pa so ležale raztresene po robovih, deli Afrike pa so viseli čez rob kroga.
Stvar je očitno precej dobro zamišljena šala. Je pa odlična, če želite kdaj človeka brez smisla za humor spraviti ob živce.
No, za tiste, ki jim teorija stvarjenja ni dovolj, pa je tu še ena kul teorija. Flat Earth Society je društvo ljudi, ki so prepričani, da zamlja ni okrogla, temveč ploska. Iz uvoda na stran:
Več stoletij je človeštvo vedelo vse, kar je bilo potrebno o obliki planeta Zemlja. To je bil ploščat planet, približno v obliki kroga, z njegove spodnje strani pa so visele špičaste stvari. Na relativno gladki zgornji strani je Evropa ležala na sredini kroga, ostale celine pa so ležale raztresene po robovih, deli Afrike pa so viseli čez rob kroga.
Stvar je očitno precej dobro zamišljena šala. Je pa odlična, če želite kdaj človeka brez smisla za humor spraviti ob živce.
sreda, november 16, 2005
Google Analytics končno premlel podatke
Google Analytics se ob sami predstavitvi ni najbolje izkazal, saj so se najprej pojavile težave z registracijo, nato so zaprli registracijo zaradi očitno pervelikega navala, nato pa smo še tisti, ki se nam je uspelo registrirati pravočasno, čakali več kot en dan na prve podatke.
No, danes zjutraj se je stvar prvič prebudila in mi prikazala statistike za zadnja dva dneva. Nisem se še utegnil prav veliko ukvarjati z njo, vendar izgleda nadvse zanimiva in zmogljivejša od trenutne storitve za analizo statistik, ki jo uporabljam, torej StatCounter. Največja razlika med obema pa je, da StatCounter deluje v realnem času, Google Analytics pa podatke premelje vsakih šest ur (tako naj bi vsaj bilo, čeprav trenutno to ni ravno res).
Ko smo že pri Googlu, je ta včeraj predstavil Google Base, ampak zanekrat ne štekam najbolje, kaj se dogaja okoli tega, tako da bom pisal kasneje.
No, danes zjutraj se je stvar prvič prebudila in mi prikazala statistike za zadnja dva dneva. Nisem se še utegnil prav veliko ukvarjati z njo, vendar izgleda nadvse zanimiva in zmogljivejša od trenutne storitve za analizo statistik, ki jo uporabljam, torej StatCounter. Največja razlika med obema pa je, da StatCounter deluje v realnem času, Google Analytics pa podatke premelje vsakih šest ur (tako naj bi vsaj bilo, čeprav trenutno to ni ravno res).
Ko smo že pri Googlu, je ta včeraj predstavil Google Base, ampak zanekrat ne štekam najbolje, kaj se dogaja okoli tega, tako da bom pisal kasneje.
torek, november 15, 2005
Seznam oznak iz de.licio.us na blogu
Za vse, ki uporabljajo de.licio.us (in če ga ne, vas je lahko sram ;)), bo mogoče zanimiva naslednja skripta, s katero lahko na svoji strani prikažete oznake, s katerimi označujete svoje zaznamke. Skripto si lahko ustvarite tukaj.
Je pa zanimiv predvsem način ustvarjanja skripte, saj je mogoče nastaviti kar par stvari, recimo katera naj bo najmanjša kategorija, ki bo še prikazana, kakšne barve naj bodo uporabljene in podobno.
Je pa zanimiv predvsem način ustvarjanja skripte, saj je mogoče nastaviti kar par stvari, recimo katera naj bo najmanjša kategorija, ki bo še prikazana, kakšne barve naj bodo uporabljene in podobno.
Google Analytics
Google je včeraj predstavil brezplačno storitev za analizo obiskanosti spletnih strani. Gre za izdelek podjetja Urchin, ki je bil v preteklosti plačljiv, potem pa ga je kupil Google. Roko na srce, izdelek ni popolnoma brezplačen, saj je brezplačen samo, če imate na spletni strani manj kot 5 milijonov obiskov na mesec. Če imate obiskov več, je izdelek prav tako lahko brezplačen, vendar morate biti član Google Adwords.
Google Analytics na svojo spletno stran namestite kratko skripto Javascript, nato pa imate na voljo izredno bogat pregled vseh statistik, ki jih potrebujete in si želite. Tako vsaj pravijo, kajti zaenkrat se mi številke še niso prikazale.
Vendar predstavitev Google Analytics ni šla ravno brez težav. Registracija je bila boleče počasna s stalnim izpadanjem storitve, nato pa se je očitno registriralo toliko ljudi, da je Google ustavil registracijo. Uspelo se mi je registrirati, vendar še več kot 12 ur po namestitvi ni na voljo nikakršnih podatkov. Očitno je Google ponovno žrtev svojega uspeha. Podobno se jim je zgodilo že pri Google Earth, kjer so prav tako začasno ustavili prenose, ko so bili strežniki preobremenjeni.
Več vtisov kasneje, ko se bo dejansko začelo kaj dogajati.
Google Analytics na svojo spletno stran namestite kratko skripto Javascript, nato pa imate na voljo izredno bogat pregled vseh statistik, ki jih potrebujete in si želite. Tako vsaj pravijo, kajti zaenkrat se mi številke še niso prikazale.
Vendar predstavitev Google Analytics ni šla ravno brez težav. Registracija je bila boleče počasna s stalnim izpadanjem storitve, nato pa se je očitno registriralo toliko ljudi, da je Google ustavil registracijo. Uspelo se mi je registrirati, vendar še več kot 12 ur po namestitvi ni na voljo nikakršnih podatkov. Očitno je Google ponovno žrtev svojega uspeha. Podobno se jim je zgodilo že pri Google Earth, kjer so prav tako začasno ustavili prenose, ko so bili strežniki preobremenjeni.
Več vtisov kasneje, ko se bo dejansko začelo kaj dogajati.
Naročite se na:
Objave (Atom)